Jezni pogled vaše zlate ribice verjetno ni posledica tega, da ste jo pozabili nahraniti, ampak jo najverjetneje moti njeno preskromno bivališče. Ribe lahko namreč v premajhnih in praznih akvarijih postanejo agresivne.

Raziskave obnašanja akvarijskih rib so se lotili na univerzi Case Western Reserve. “Dobrobit akvarijskih rib se morda komu ne zdi postranska tema, vendar jih v ujetništvu živi ogromno, zato gre za pomembno raziskavo,” je pojasnil profesor biologije Ronald Oldfield.

Oldfield je prvi znanstvenik, ki se je lotil raziskovanja, kako okolje vpliva na agresivno obnašanje akvarijskih rib. Pri tem je preučeval vedenje limonskih ostrižnikov (Amphilophus citrinellus) v različnih okoljih: v njihovem naravnem okolju v jezeru v Nikaragvi, v velikem umetnem potoku v živalskem vrtu in v manjših akvarijih, v katerih se pogosto nahajajo v ameriških domovih.

Limonski ostrižniki so znani po agresivnem obnašanju, ki pa se v dovolj velikem in pestrem okolju umiri. Foto: Just Chaos, Flickr CC

Pri tem je preučeval mlajše ribe, da je tako lahko izločil agresivno obnašanje, povezano s parjenjem, pred opazovanjem pa so ribam tudi odstranili hrano in zavetje, za katere bi lahko med seboj tekmovale.

Poleg velikosti akvarijev je Oldfield preučil tudi vpliv kompleksnosti okolja in vpliv števila rib v akvarijih na njihovo vedenje.

Ribe potrebujejo akvarije, ki posnemajo naravno okolje  

Rezultati njegove raziskave, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Applied Animal Welfare Science kažejo, da so v večjih akvarijih, kjer je okolje bolj kompleksno ribe manj agresivne in tudi bolj zdrave.

Pri manjših spremembah v velikosti akvarija ali v številu njegovih prebivalcev se vedenje rib ni bistveno spremenilo, saj so se limonski ostrižniki manj agresivno obnašali le v dovolj velikih, pa tudi kompleksnih okoljih.

Ribe se bodo najbolj naravno obnašale v akvarijih, ki posnemajo njihovo naravno okolje.

Kompleksna okolja so tista, v katerih ribam s kamni, rastlinami in ostalimi predmeti ustvarimo ovire in skrivališča. “V akvarijih, ki posnemajo naravno okolje, se ribe vedejo bolj naravno, kar je tudi bolj zanimivo za opazovalce,” dodaja Oldfield. Ribam se lahko kvaliteta življenja tako izboljša že z nekaj majhnimi spremembami v njihovem okolju.

Preučevanje vplivov okolja na vedenje akvarijskih rib bi lahko imelo posledice tudi za druge vrste in celo ljudi, saj bi se z rezultati te študije lahko izboljšali življenjski pogoji ne le rib v akvarijih, temveč tudi tistih v ribogojnicah.

Akvariji morajo ribam nuditi tudi možnost zavetja, predvsem pa morajo biti primerno veliki. Foto: Louis Hall, Flickr CC

Hkrati lahko preprosto vedenje rib služi tudi kot osnovni model za preučevanje bolj kompleksnih vedenj. “V prihodnosti lahko ta študija pomaga razumeti tudi človeško vedenje v različnih okoljih,” pravi Oldfield in dodaja, da bi lahko na ta način pojasnili tudi povečano nasilje med zaporniki.