Belgijsko ovčarko Juno so iz zavetišča rešili le nekaj dni pred tem, ko bi morala biti uspavana. Zdaj je sama prevzela vlogo reševalca, saj vsak dan pomaga hudo bolnemu dečku Lucasu.

Štiriletni deček Lucas Hembree ima redko bolezen, imenovano sindrom Sanfilippo – gre za dedno presnovno bolezen, pri kateri zaradi okvare encima njegovo telo ne more razgrajevati molekul sladkorja.

Sčasoma bolniki izgubijo sposobnost govora, hoje in prehranjevanja, bolezen pa povzroči tudi nevrološke okvare, ki vodijo h agresivnemu vedenju, hiperaktivnosti in napadom. Otroci s to boleznijo navadno ne dočakajo več kot 15 let, mali Lucas pa bi že pri osmih letih lahko izgubil vse motorične funkcije.

Lucasu po napadu pomaga psička Juno. Foto: Chester Hembree

Ko se je bolezen, ki je za zdaj še neozdravljiva, pričela kazati na Lucasovih sklepih, je njegov oče Cheseter pričel razmišljati o nakupu psa pomočnika, s pomočjo katerega bi lahko mali Lucas lovil ravnotežje med hojo.

“Rekli so mi, da takšen pes stane približno 15.000 dolarjev in da Lucas ni primeren kandidat zanj zaradi njegovega vedenja in postopnega slabšanja njegovega stanja,” je Chester povedal za spletni portal VetStreet.. A na srečo takšen odgovor zanj ni bil sprejemljiv.

Druga priložnost za Juno

Čez nekaj časa je Chester naletel na oglas psičke Juno, ki se ji je v zavetišču iztekal čas: “Imel sem občutek, da moram na vsak način psico videti.” Družina se je zato odpravila na obisk v zavetišče. “Bila je čisto slabotna,” se spominja Chester, “v zavetišče jo je predal prejšnji lastnik, ki ni razumel njene pasme.”

Juno so iz zavetišča rešili le nekaj dni pred evtanazijo. Foto: Chester Hembree

Na srečo je Chester dobro poznal karakter in zahteve belgijskih ovčarjev, ki jih je spoznal pri svojem delu v policiji. “Kot policist sem sodeloval pri usposabljanju službenih psov, predvsem belgijskih ovčarjev. Všeč mi je njihova želja po delu in to, da ne odnehajo.”

Zaradi teh karakternih lastnosti belgijske ovčarje pogosto uporabljajo kot službene pse, Juno pa se je morala izkazati še kot primerna za življenje z Lucasom: “Na sprehodu je hodila na popuščenem povodcu, nikoli po povlekla. Nato smo preverili še, kako se vede v Lucasovi bližini. Takoj sta si bila všeč, kot da bi bila sorodni duši.”

Chester pravi, da je Juno izredno učljiva in poslušna. Foto: Chester Hembree

Psička je že večkrat rešila Lucasa

Preden so začeli s šolanjem psičke so želeli, da se privadi življenju v njihovi družini, vendar je Juno že kmalu pokazala, da je njen odnos s Lucasom nekaj posebnega.

Nekega dne je pričela živčno krožiti okoli njegovega vozička. “Cvilila je in ga drezala s smrčkom,” pravi Chester. “Preveril sem koliko kisika ima v krvi, in izkazalo se je, da je raven precej nizka.” Po tem, ko je Lucas dobil potrebni kisik, se je njegovo stanje normaliziralo, Juno pa ga je vdano pozdravila s “poljubčki”.

Juno in Lucas sta postala nerazdružljiva. Foto: Chester Hembree

“Takrat sem ugotovil, da zazna njegove nevrološke spremembe. Zdaj nas opozarja preden Lucas dobi napad ali ko mu raven kisika v krvi nevarno upade. Že večkrat ga je rešila,” še pravi Chester.

Z Junino pomočjo mali Lucas hodi, ko je razdražen pa ga psička pomirja. Kljub temu, da oče redno skrbi, da se psička razbremeni z drugimi aktivnostmi, pa jo je, kot pravi, včasih kar težko prepričati, da zapusti svojega malega bolnika.

Njuno zgodbo lahko spremljate tudi na Facebook strani, s pomočjo katere si želijo starši javnost osveščati o neozdravljivi bolezni malega Lucasa.