V zavetiščih za živali dobro poznajo „sindrom črnega psa“, zaradi katerega veliki psi temnejših barv, predvsem mešanci z labradorci, ovčarji, pasmami tipa bull in rotvajlci, na nov dom čakajo tudi več let.

Naša kultura je že od nekdaj zaznamovana z demoniziranjem črnih psov. V egipčanski, grški, rimski in nordijski mitologiji so črne pse povezovali s smrtjo in nadnaravnim, v evropski folklori pa so veliki črni psi z žarečimi očmi povezani s silami zla in tanko mejo med svetom živih in mrtvih.

Foto: Matteo Canessa

Čeprav smo v sodobnem času te predstave pustili daleč za seboj, pa ti pratipski vzorci ostajajo v naši kulturi – v filmih in knjigah tako črni psi nastopajo v vlogi negativcev, zato veliko ljudi ob pogledu na velikega črnega psa nehote pomisli, da so ti psi zlobni in agresivni.

„Sindrom črnega psa“

Da tudi zato črni psi v zavetiščih dolgo čakajo na posvojitelje, kaže raziskava psihologa dr. Stanleyja Corena, v kateri je  60 ljudem pokazal fotografije treh labradorcev – črnega, rjavega in rumenega. Psi so bili fotografirani na enak način, na podobnem ozadju in v podobnih pozah. Na enem setu fotografij so slikali pasje glave z zaprtim gobčkom, na drugi pa so bili ti psi prikazani v celoti.

Foto: Alyssssyla, Flickr CC

Tem šestim fotografijam je dodal še 12 drugih fotografij večbarvnih psov – beaglov, ovčarjev, dalmatincev, corgijev, španjelov in avstralskih govedarjev, da tako anketiranci niso ugotovili namena raziskave.

Ob vsaki fotografiji so anketirancem zastavili širi vprašanja: zanimalo jih je, ali jim je pes všeč; ali mislijo, da je prijazen; kako bi se po njihovem mnenju obnesel kot ljubljenček in ali menijo, da bi bil tak pes lahko agresiven.

Anketiranci so odgovarjali tako, da so odgovore ovrednotili s številko od 1 do 7. Njihovi rezultati so bili takšni:

Odgovori so pokazali, da je odnos anketirancev do črnih psov res slabši kot do svetlejših, čeprav je šlo za pse iste pasme.

Foto: Bethan HazellČrne pse so opredelili kot manj všečne, manj prijazne, slabše ljubljenčke, pa tudi, da je zanje bolj verjetno, da bodo agresivni. Pri tem so se tudi rjavi labradorci odrezali nekoliko slabše od rumenih sorodnikov.

“Ti podatki seveda ne kažejo, da ljudem črni psi niso všeč, saj je sredina lestvice pri številki 4, črne pse pa so glede videza in prijaznosti ocenili še višje, vendar dejstvo, da so dobili slabše ocene kot svetlejši psi govori o tem, da 'sindrom črnega psa' res obstaja,” je o raziskavi zapisal dr. Coren.

„Sindrom črnega psa“ je izraz, s katerim v ameriških zavetiščih opisujejo pojav, zaradi katerega večji psi temnejše barve težje najdejo nov dom.

Poleg tega, da so z velikimi črnimi psi povezani nekateri predsodki, so namreč potencialnim posvojiteljem pogosto tudi nezanimivi, saj na fotografijah le redko izpadejo tako privlačni kot psi s svetlejšo dlako.

Razbijmo predsodke!

Tudi v naših zavetiščih črni psi na nov dom čakajo več časa kot njihovi svetlejši sostanovalci, zato pri iskanju novega lastnika potrebujejo tudi vašo pomoč.

Pomagajte nam razbiti predsodke o črnuhcih – obiščite našo Facebook stran in z deljenjem fotografije "Ponoči so vsi psi črni" širite dober glas o črnih psih!

Med vsemi, ki bodo ta konec tedna povšečkali našo sliko, se na njej označili, jo komentirali ali delili s prijatelji (torej na kakršen koli način pomagali), bomo v ponedeljek izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel janeževo pasjo bombico!