V pomladnem in poletnem času večkrat slišimo o srečanjih sprehajalcev z medvedi. Da bodo ta neškodljiva tako za ljudi kot tudi za medvede, upoštevajte nasvete Zavoda za gozdove Slovenije.

Če se medved postavi na zadnje noge, to ni znak agresivnosti. Foto: amareta kelly, Flickr CC (Fotografija je simbolna).

Medvedi so se letos zaradi dolge zime iz zimskega spanja zbudili nekoliko kasneje kot sicer. Tako se je njihova aktivnost močno povečala v drugi polovici maja, saj se je od takrat po podatkih Zavoda za gozdove povečalo število škodnih dogodkov, medvede pogosteje opazijo pri iskanju lahko dostopne hrane v bližini človeških naselbin, več je tudi občasnih neprijetnih srečanj na dvoriščih kmetijskih gospodarstev, hiš ali vikendov.

Ker se ob lepšem vremenu tudi ljudje več gibamo v naravi, je verjetnost, da se srečamo s kosmatinci še večja.

Slovenski strokovnjaki za rjavega medveda iz Zavoda za gozdove zato širšo javnost in še posebej lokalno lokalno prebivalstvo na območjih, kjer si delimo življenjski prostor z medvedom, da se v primeru odhodov v naravo, posebej kjer obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda ter prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom.

Kaj storiti ob srečanju z medvedom?

“Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost in lahko pride do nastanka poškodb. To možnost lahko zmanjšamo, če upoštevamo nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu,” pravijo strokovnjaki.

Ob tem se moramo zavedati, da rjavi medved ne napada ljudi kot plen – za hrano, ampak do napada pride, če se ob srečanjih medved človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil.

Foto: Erica Petterson

Do napada navadno pride, kadar medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oziroma nima časa za umik. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

Strokovnjaki zato priporočajo:

• Imejmo ob sprehodih v gozd psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju – maja in junija - pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …)

• Med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo “gozdnega miru”.

• Kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil.

Foto: Malene Thyssen

• Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo.

• Če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);

• Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (“bear spray”), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.

• Nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;

Medvede v bližino ljudi privabijo predvsem ostanki hrane. Foto: pirhan, Flickr CC

• Ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;

• Poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;

• Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se čim prej umaknimo;

• Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;

• Nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Ne glede na to, kako prikupni ali zapuščei izgledajo mladiči, se jim ne približujte! Foto: USFWS

Ob srečanju z medvedom je dobro vedeti, da takojšnje agresivno človekovo reagiranje, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda sicer res lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča.

Hkrati se moramo zavedati tudi, da medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Ob takšnem srečanju pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Več o tem, kdaj in zakaj medvedi napadejo ljudi, preberite v članku “Kaj narediti, če srečamo medveda” in na spletni strani www.medvedi.si.