V začetku junija je v bližini Pivke povozilo visoko brejo volkuljo. Obdukcija je pokazala, da bi sedem mladičkov skotila že čez nekaj dni, kateremu tropu je pripadala, pa raziskovalcem projekta Slowolf še ni uspelo ugotoviti.

Po podatkih biologov v Sloveniji  v povprečju zaradi prometnih nesreč vsako leto umre en volk. Nazadnje se je to zgodilo 10. junija, ko je na cesti med Postojno in Pivko povozilo volkuljo, ki je bila že na prvi pogled visoko breja.

Na preiskavah na Inštitutu za zdravstveno varstvo in gojitev divjih živali, rib in čebel na Veterinarski fakulteti v Ljubljani so ugotovili, da je bila sicer v odlični kondiciji, pri trku z vozilom pa je utrpela usodne poškodbe pljuč, jeter, prsne hrbtenice, vretenc, reber in medenice. Pri pregledu so ugotovili tudi, da je volkulja nosila štiri ženske in tri moške popolnoma razvite zarodke.

Z volkuljo so poginili tudi njeni še nerojeni mladički. Foto: IDRČ

Preiskave so namenjene spremljanju zdravstvenega stanja volkov. Z njimi ugotavljajo morebitne povzročitelje bolezni za katerimi lahko zboli volk in posredno tudi človek, če gre za zoonozo – bolezen, ki se z živali prenaša na ljudi (na primer steklina).

„S preiskavami so potrdili prisotnost zajedavca iz rodu Trichinella, ki je pri tej vrsti zaradi njenega načina življenja pričakovan in ne vpliva bistveno na življenje živali. Gre za zoonozo, ki za človeka v tem primeru ni nevarna, saj se človek z mesom volka ne prehranjuje,“ so pojasnili raziskovalci in dodali, da je bila preiskava na steklino negativna ter da do zdaj te bolezni pri volkovih v Sloveniji še niso ugotovili.

Kateremu tropu je pripadala še ni znano

Volkulja se je parila dokaj pozno in sicer v prvi polovici aprila, do kotitve pa bi po ocenah na osnovi razvitosti zarodkov prišlo v nekaj dneh, sredi junija: „Za dinarsko populacijo je sicer bolj običajno, da se mladiči skotijo od sredine aprila do sredine maja. Podobno velja tudi za druge populacije volkov iz podobnih zemljepisnih širin v Evropi in Ameriki. Kotitev mladičev v sredini junija je pogostejša le pri populacijah volkov iz polarnih območij pri zemljepisnih širinah nad 70 stopinj.“

Lansko leto je bila na tem območju domnevno nezakonito odstreljena volkulja Tonka iz tropa Vreščica-Nanos, sicer pa na območju  Postojnske kotline in zahodnega dela Pivške doline zaenkrat niso zaznali prisotnosti drugega tropa oziroma legla volkov.

„Zaenkrat ni znano ali je povožena volkulja morda po Tonkini smrti prevzela status reproduktivne (alfa) volkulje v tem tropu,“ še še dodali biologi, ki bodo odgovor na vprašanje, kateremu tropu je pripadala volkulja, skušali odkriti z genetskimi analizami.

Smrt reproduktivne samice ne pomeni le manjše število volkov, ampak lahko pogubno vpliva na celoten trop. Več o tem, kaj smrt alfa samice pomeni za obstoj volčjega tropa preberite v članku „Še en trop ostal brez alfa volkulje“.