Pri Maji Čonč, predsednici društva ljubiteljev belih dihurjev Zverinice, je dom našlo tudi nekaj prav posebnih žverc. Eden od njih je dihurček Vlado, ki ima zaradi poškodbe hrbtenice precej težav.

Njegova prva lastnica je Vlada pustila v začasnem varstvu pri prijateljih, ki z dihurji očitno niso imeli veliko izkušenj, saj je pri njih staknil hudo poškodbo hrbtenice.

“Kaj točno se je zgodilo ne vemo, glede na poškodbe predvidevamo, da je skušal pobegniti iz kletke, se pri tem zataknil in se poškodoval,” je pojasnila Čončeva.

Vlado je s pomočjo fizioterapije znova pričel uporabljati zadnje tačke. Foto: Maja Čonč, Zverinice

Vlado takrat ni mogel uporabljati zadnjega dela telesa, prvih nekaj dni je uriniral in iztrebljal le s pomočjo stiskanja mehurja in črevesja, prav tako pa je imel tudi polomljenih večino zob in poškodovane ledvice. Skrb za Vlada je zato prevzela Maja, lastnica pa se ga je odpovedala.

S pomočjo zdravil in intenzivne fizioterapije je dihur ponovno začel uporabljati noge: “Trenutno hodi dokaj normalno, glavo drži postrani, vse polomljene zobe smo odstranili, tako da je vsaj brez polovice zob, ledvica so kar v redu, stanje pa redno spremljamo.”

Žal je še vedno inkontinenčen, kar pomni, da ne nadzoruje iztrebljanja, torej lahko spusti lužico ali kupček tudi med hojo, igro ali spanjem.

 Oglejte si video Vlada po rehabilitaciji:

Poškodbe hrbtenice so pri dihurjih pogoste  

Ker imajo dihurji dolgo telo so takšne poškodbe pogosta posledica padcev, veliko pa je tudi pohojenih. “Prihaja pa do oslabelosti v zadnjem delu, lahko tudi do popolne pareze zadnjih nog še pri nekaterih sistemskih boleznih, oz. pri splošni oslabelosti dihurja,” je pojasnila Maja.

Maja ima v oskrbi poleg Vlada, ki je precej ekstremen primer „hrbteničarja“, še dva posebna dihurja – trinogega Skrata, ki se je skotil z okvaro ene tačke, in Nea, ki ima prav tako kot Vlado poškodovano hrbtenico: “Večina veterinarjev bi ga po RTG slikanju uspavala. Slika njegove hrbtenice je namreč obupna, te kar zaboli, ko vidiš kako močno so vretenca premaknjena.”

Foto: Maja Čonč, Zverinice

Neo je bil prvi “hrbteničar”, ki ga je Maja vzela v oskrbo, po intenzivni terapiji pa se je njegovo stanje nepričakovano izboljšalo: “Jaz sem mislila, da bo potreboval neko strašno fizioterapijo, plavanje, vozičke in podobne zadeve, pa se je z igro z ostalimi dihurji in drugimi vajami super popravil. Tako da od takrat naprej res nikoli ne obupamo, zmeraj poskusimo in vključimo tudi fizioterapevtko.”

Za zdravljenje se odloči malo lastnikov

Žal je še vedno veliko takih lastnikov dihurjev, ki se po poškodbi svoje živali niso pripravljeni potruditi in jo poskusiti rehabilitirati: “Nekateri obupajo že pri dihurjih, ki so paretični v zadnjem delu zaradi bolezni, ker se jim enostavno ne da ukvarjati niti z zdravljenjem, ki lahko precej stane, kaj šele potem s fizioterapijo.”

Ne pozabite, da ste svojim žvercam dolžni nuditi tudi veterinarsko oskrbo. Foto: Maja Čonč, ZveriniceZato Čončeva lastnike dihurjev opozarja, naj gredo k veterinarju takoj, ko opazijo, da je nekaj narobe. Če ima vaš dihur težave, se držite veterinarjevih navodil, predvsem pa nad živaljo ne obupajte in po končani bolnišnični oskrbi obiščite tudi fizioterapevta, ki bo vaši žverci lahko pomagal k hitrejšemu in boljšemu okrevanju.

„Predvsem se take živali ne sme že vnaprej obsoditi na evtanazijo, ker jih lahko večina povsem normalno funkcionira, ko je okrevanje končano. Tečejo, se igrajo, celo skačejo in nekateri "norci" tudi plezajo,“ je dodala predsednica društva Zverinice.

Vendar se morajo lastniki takih dihurjev zavedati tudi, da čudežnega zdravila ni – po začetnem izboljšanju se bo zdravstveno stanje njihove živali čez nekaj let zagotovo poslabšalo, dihurji z okvaro hrbtenice pa imajo tudi krajšo pričakovano življenjsko dobo.

Živali so vaše - v dobrem in slabem  

Posebneži, kot so slepi ali gluhi dihurji, ki sicer nimajo večjih težav, težje najdejo nov dom, pogosto pa ljudje po krivici spregledajo tudi starejše dihurje, ki iščejo nov dom: „Starejši dihurji so zakon! Sploh za nekoga, ki se za dihurja odloča prvič, ali za nekoga, ki ima mlajše otroke. So bolj umirjeni, seveda je pa tudi pri njih odvisno kakšne so izkušnje od prej, koliko so se ljudje ukvarjali z njimi in koliko so vajeni ljudi.“

Ne glede na to, ali ste pripravljeni v svoj dom sprejeti posebno ali pa čisto običajno žverco, pa ne pozabite, da so vaše živali vaša odgovornost in da morate zanje dobro poskrbeti tudi takrat, ko zbolijo – pa četudi to pomeni, da boste morali za njihovo oskrbo zapraviti kakšen evro več.