Pomagajmo žabicam!
Že četrto leto zapored se lahko kot prostovoljci na več kot 20 lokacijah po vsej državi pridružite akciji Pomagajmo žabicam in dvoživkam pomagate varno prečkati prometne ceste.
Vsako pomlad dvoživke zapustijo svoja prezimovališča in se odpravijo prodi vodam, kjer bodo odložile nov zarod. Pri tem morajo na poti do mrestišč pogosto prečkati prometne ceste, zaradi česar pogine tudi do polovica lokalnih populacij.
Strokovnjaki Centra za kartografijo favne in flore Slovenije že več let spremljajo t.i. “črne točke”, kjer pri prečkanju cest pogine največ dvoživk. Ena takšnih je tudi cesta v vasi Hraše, kjer so pred leti prostovoljci društva Žverca zaradi neodzivnosti občine stvari vzeli v svoje roke in začeli z uspešno akcijo Pomagajmo žabicam!
Vse se je začelo s tremi prostovoljci
Da ceste dvoživk ne bi ogrožale, bi morali na črnih točkah ob njih postaviti zaščitne mreže in pod cestišči speljati prehode, skozi katere bi dvoživke varno prišle na drugo stran ceste. Ker pa je takšna ureditev cestišč precej draga, se zanjo lokalne skupnosti le poredko odločajo.
Tako je bilo tudi v vasi Hraše pri Smledniku, kjer so pred petimi leti trije prostovoljci društva Žverca v prvem letu na varno prenesli 3000 dvoživk, med katerimi so bile krastače, pupki, rege, različne vrste rjave žabe ter več različnih vrst zelenih žab. V prihodnjih letih se je akciji pridružilo še več prostovoljcev, pa tudi nove lokacije po vsej državi.
“V Hrašah nas je bilo lani že skoraj več kot žab,” se je pošalila predsednica društva Žverca, Zala Prevoršek. Na lokaciji, kjer se je akcija začela, tako čez cesto vsako leto prenesejo 15.000 do 20.000 dvoživk; v petih letih pa so pomagali približno 46.000 dvoživkam.
Kako lahko pomagamo dvoživkam?
V društvu Žverca upajo, da bodo s svojo zgodbo o uspehu vzpodbudili tudi ljudi iz drugih krajev, kjer se nahaja katera od “črnih točk”, da začnejo pomagati dvoživkam.
“Če ne poznate nobene črne točke, greste lahko pomagati na najbližjo, ki je vnesena v naš zemljevid; seveda pa nam lahko tudi sporočite kraje, kjer ste opazili množično prečkanje dvoživk čez cesto,” še pravi Prevorškova in dodaja, da pri tem potrebujejo predvsem prostovoljce, ki bi hkrati prevzeli tudi skrb za organizacijo akcije na novih lokacijah.
Če vas tovrstna pomoč zanima, lahko pišete na e-poštni naslov zabe@zverca.si, kjer vam bodo posredovali več informacij; če pa se bi raje pridružili prostovoljcem na eni od že obstoječih lokacij, najprej preberite navodila za prostovoljce na spletni strani akcije Pomagajmo žabicam, nato pa na zemljevidu črnih točk, vključenih v akcijo, poiščite informacije o poteku akcije na posameznih lokacijah.
Kdaj točno poteka akcija?
Začetek in trajanje spomladanske selitve dvoživk, ki navadno traja od enega tedna do 14 dni, sta odvisna predvsem od vremena. Tako ohladitve in vetrovno vreme selitev za kakšen dan zaustavita, dež in vlaga v zraku pa jo pospešita.
“Načeloma se dvoživke prenaša vsak dan do preklica, če pa je med akcijo napovedana ohladitev, sneg, močan veter, itd... dvoživk ne bo oz. jih bo zelo malo. Če je toplo, vlažno, je napovedan dež, bo pomoč še posebej potrebna, ker bo dvoživk veliko,” so zapisali organizatorji akcije.
Akcije potekajo v večernih urah, ko se dvoživke najbolj množično selijo proti mrestiščem. “Iz zemlje prilezejo točno takrat, ko se zvečeri in najbolj množično skakljajo čez cesto kaki dve uri, potem se selitev umiri. V Hrašah pri Smledniku smo ponavadi pobirali dvoživke 2 do 3 ure. Po 20. ali 21. uri se ozračje spet ohladi in število dvoživk se zmanjša, prav tako pa ni več prometa na cesti, zato ob cesti nima smisla vztrajati predolgo,” še pravijo organizatorji akcije.