Pomagajmo rešenim konjem
Darovati tri evre za eno kocko sena ne more ogroziti nobenega osebnega, družinskega, podjetniškega ali obrtniškega računa, rešenim konjem v oskrbi Društva za zaščito konj pa to veliko pomeni.
Kot večina Slovencev ste verjetno tudi vi slišali za naše društvo. Rešujemo in oskrbujemo pomoči potrebne konje in jim iščemo nove dobre in ljubeče domove. Veliko večino jih dobimo z odvzemi preko inšpekcijskih služb, nekatere rešimo sami. Tudi letošnje leto je za konjem ni naklonjeno, še posebej ne žrebičkom. Veliko kobil, ki so povrgle, je po porodu poginilo ali pa so poginile od shiranosti. Kako so preživela žrebeta, je samo vprašanje!
Leila. Foto: DZK
K nam prihajajo shirani, izmučeni, z ranami, pretepeni, lačni, žejni, vsi pa potrebni oskrbe in ljubezni. K nam prihajajo konji, ki jih ljudje mučijo in se nad njimi izživljajo na vse mogoče načine. Trudimo se, da bi jim nudili mir, toplino in ljubezen in ko so dovolj pri močeh tudi nov dober in skrben dom. Trenutno je na treh lokacijah društva v oskrbi 17 konj.
Letošnje leto smo sicer že sami pridelali nekaj sena, vendar ga za toliko konj za vso zimo ne bo dovolj. V društvu se obupno trudimo spraviti skupaj finančna sredstva za nakup krme v tem času, ko je še najcenejša, pozimi se cena zanjo vrtoglavo dvigne. Kot dobri gospodarji, torej že sedaj razmišljamo vnaprej, da rešeni konji ne bi trpeli pomanjkanja pozimi.
Žrebičku Cezarju je kmalu po kotitvi poginila mama. Foto: DZK
Na vas se obračamo s prošnjo, da nam pomagate po svojih najboljših močeh. Vsak evro nam bo še kako dobrodošel, saj društvo deluje izključno na prostovoljnih prispevkih in donacijah. Rešili smo jih trpljenja in zdaj moramo poskrbeti zanje.
Pri nas trenutno domujejo tako predvsem žrebički (Leila, Saška, Geronimo, Kongo, Cezar, Trina), za katere so nevestni gospodarji zelo slabo skrbeli. Prišli so sestradani in onemogli in potrebujejo še posebno skrb in pozornost. Prihajajo konjski starčki. Dora in Valdek sta že tu. Celo življenje sta služila svojim gospodarjem, na njuna stara leta, sta jim postala breme. Tudi onadva potrebujeta hrano, nežnost in topline. Dom? Ne vem, če ga bosta še kdaj našla, verjetno bosta pri nas ostala do svojega konca.
Na nov dom čaka tudi poni Polux. Foto: DZK
Tu so poniji (Polux, Flicka, Fokker, Miško, Mrha), ki so si jih ljudje nekoč želeli in bili ponosni nanje, sčasoma pa so nanje pozabili, ali pa jih pretepali, brcali in puščali lačne ter umazane. Pri nas so konji, ki so bili nekoč ponos in veselje svojih gospodarjev, ko pa so se poškodovali, zanje ni bilo denarja za zdravljenje (Alisa in Klara) ali pa so prišli k nam tako shirani, da potrebujejo resnično čas, da si opomorejo (Hana in Meggy).
Zaradi njih vas prosimo, da nam pomagate. Pomagajte po svojih močeh, delite našo prošnjo tudi med prijatelje in znance, med poslovne partnerje. Darovani trije evri pomenijo eno kocko sena, kolikor potrebuje en konj na dan. Če 3 evre nakaže 10 ljudi je to ena velika okrogla bala sena, kar je dovolj hrane za enega konja na mesec. Če 3 evre nakaže 1000 ljudi, je to dovolj hrane za vse njih za vso zimo.
Veteranka Dora. Foto: DZK
Naj vam ne bo vseeno. Ne zamahnite z roko in ne recite, da se vam zdi neumno nakazati 3 evre. Ne evro, pri nas vsak cent šteje. Če pa se boste odločili in nam podarili kakšno kocko ali balo sena ali slame, pa ga bomo z veseljem prišli tudi iskat.
Za kakršnokoli pomoč, se vam že v naprej zahvaljujemo v imenu konj, ki jim boste s svojim prispevkom pomagali. Nakažete jih lahko na račun Društva za zaščito konj, Šercerjeva 9, 3320 Velenje TRR SI56 1010 0005 0589 375.
