Le še deset dni nas loči od izteka roka za oddajo podpisa za Evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za prepoved poskusov na živalih. Ste že prispevali svoj glas?

„Stop vivisection“ (Ustavimo vivisekcijo) je Evropska državljanska pobuda, ustanovljena z namenom razveljavitve evropske direktive 2010/6 3/UE o varstvu živali, ki se uporabljajo v znanstvene namene, ki ne določa opustitve poskusov na živalih. Gre za poziv Evropski komisiji, ki zahteva predstavitev novega predloga direktive, katerega cilj naj bo ukinitev poskusov na živalih in uvedba obvezne uporabe ustreznih podatkov za ljudi v znanstvenih raziskavah.

Državljanska pobuda ni peticija, saj omogoča, da državljani, v kolikor pridobijo zadostno podporo v EU, neposredno pozovejo Komisijo k pripravi novih zakonodajnih predlogov in s tem sodelujejo pri sprejemanju le-teh. Da bi bila pobuda uspešna, morajo pobudniki zbrati podporo najmanj milijon državljanov EU, ki prihajajo iz vsaj 7 od 27 držav članic in v vsaki od teh 7 držav članic je potrebno minimalno število podpisnikov.

Poskusi na živalih in njihova ustreznost

Vivisekcija v prevodu pomeni rezanje v živo, širše pa se beseda uporablja kot poskusi na živih živalih. Poskusi na živih živalih segajo daleč v našo zgodovino, prvi zapisi datirajo okrog 3. stoletha pred našim štetjem, na območje stare Grčije, kjer naj bi med prvimi poskuse opravljal Aristotel.

Kasneje v zgodovini so se metode uporabljale in razvijale naprej. Louis Pasteur je na primer namenoma okuževal ovce z bakterijami, ki povzročajo vranični prisad, in tudi s tem pripomogel k razumevanju mnogih bolezni, saj do takrat ni bilo splošno znano in sprejeto, da bolezni povzročajo bakterije, virusi, glive ipd. Vsi poznamo tudi poskuse znamenitega Pavlova, ki je na psih izvajal poskuse klasičnega pogojevanja. Prvi izoliran inzulin smo prav tako pridobili iz psa. Veliko za človeka in njegovo zdravje, včasih pa tudi življenje, pomembnih antibiotikov in cepiv smo pridobili s pomočjo poskusov na živalih.

Slika Josepha Wrighta iz leta 1768 prikazuje izvajanje poskusa na ptici.

Prvo večje društvo, ki je nasprotovalo poskusom na živalih, ASPCA, ki je dejavno še danes, je bilo ustanovljeno leta 1860 v ZDA, že leta 1883 pa je tam zaživelo še American AntiVivisection Society (AAVS). Vsa ta in podobna društva so bila v svojih boji proti vivisekciji s strani večjih organizacij in farmacevtskih lobijev več ali manj vedno poražena. A boj se ni nikoli končal.

Kako pa je danes?

„Okoli 60% živali se uporablja v farmakologiji, ostale živali pa v medicinskih raziskavah (študije bolezni), kozmetičnih testih, raziskavah o duševnih boleznih, vojaškem raziskovanju in poučevanju. Preskusi toksičnosti potekajo v vseh raziskovalnih kategorijah; predstavljajo približno 75 % vseh poskusov na živalih. 60% teh poskusov se izvede v zasebnih laboratorijih, 33 % v medicinskih šolah in na univerzah, preostalih 7 % pa v javnih ustanovah. Živalim v laboratorijih odstranijo glasilke, jih zastrupljajo, žgejo, oslepijo, stradajo, pohabljajo, zamrzujejo, opravljajo poskuse na možganih, jih podvržejo električnim šokom, jih namenoma okužijo z boleznimi in virusi (tudi z virusi, ki v naravi živali ne prizadenejo). 70% poskusov se opravlja brez anestezije, 30% pa z le delno anestezijo,“ navajajo pobudniki Evropske državljanske pobude na spletni strani stopvivisection.eu.

Foto: PETA

Pa so vsi poskusi dejansko ustrezni, nam dajejo uporabne podatke in rešitve? Kot pišejo aktivisti, temu še zdaleč ni tako.

Testiranja so za ljudi lahko tudi nevarna, saj se vsaka vrsta odziva na drugačen način - kar ima za eno pozitiven učinek, ima lahko za drugo negativnega in obratno. „Med drugim testiranje na živalih proizvajalcem omogoča vnaprej določiti rezultat testiranja (vse, kar je potrebno, je le zamenjati uporabljeno živalsko vrsto). Proizvajalcem in podjetjem, ki zavajajoče zagotavljajo, da 'ni nevarnosti', saj so bili predhodno 'opravljeni vsi poskusi na živalih', ponuja alibi za klinične poskuse na ljudeh; v primeru farmakološke katastrofe pa se po drugi strani sklicujejo na nezanesljivost poskusov na živalih, s tem pa se izognejo odgovornosti in plačilu odškodnine,“ še opozarjajo pobudniki.

Vsa testiranja na živih živalih so sporna tudi iz etičnega vidika, česar so se zavedali že v 17. stoletju, ko so mnogi trdili, da človeška pridobitev iz teh poskusov nikakor ni tako velika, da bi opravičevala način, s katerim je pridobljena. To paradigmo so lani sprejeli tudi v Avstriji, kjer je mogoče prepovedati poskuse na živalih že zgolj iz etičnega razloga. Če trpljenje, ki bi bilo povzročeno živalim, ne odtehta pridobljenega znanja, takšni poskusi ne smejo več potekati.

V farmaciji za testiranje zaradi njihovega zaupljivega značaja pogosto uporabljajo beagle. Foto: RDS / Wellcome Trust Photographic Library

Kje je v pobudi Stop Vivisection Slovenija?

V Sloveniji je uradni koordinator kampanje organizacija Veganska iniciativa. Slovenci bi za uspešnost morali zbrati najmanj 6000 podpisov, vendar je svoj podpis v bran laboratorijskim živalim prispevalo že skoraj 16.000 Slovencev, s čimer smo postali država z največ podpisi glede na število prebivalcev.

Skupno je državljansko pobudo podpisalo že 964.888 Evropejcev, za zbiranje manjkajočih glasov podpore pa imajo organizatorji na voljo le še 10 dni. Je vaš podpis že med njimi?

Če bi peticijo radi podpisali, to lahko naredite na spletni strani Evropske komisije.