Psiček Piki, ki je imel ob sprejemu v Zavetišče Ljubljana veliko vedenjskih težav, je po štirih letih čakanja vendarle dočakali čisto svoj dom!

Pikija so v ljubljansko zavetišče sprejeli leta 2010, po tem ko je prva leta svojega življenja preživel zaprt v majhnem, temnem prostoru. Zaradi tega se je Piki sprva bal odprtih prostorov, tujcev in hitrih vozil, panično je reagiral na močnejše zvoke in hitre gibe. „Bil je preplašen, bežal je od oskrbnikov in se skrival v kotu,“ se spominjajo v zavetišču, kjer so se odločili, da nad njim ne bodo obupali.

Pikija je težko življenje močno zaznamovalo.

Prvič se mu je sreča nasmehnila, ko ga je v roke vzela vodja prevzgojnega programa Katja Rant, ki je postopno in z veliko mero potrpljenja začela pridobivati njegovo zaupanje. Šla sta pravzaprav od začetka, saj Piki niti ni vedel, kaj so to sprehodi in povodca sploh ni poznal: „Sprehodi so bili zanj od začetka velika muka, saj je hotel le zbežati v boks, na varno. Še prostega gibanja v izpustu ni maral, saj se je bal.“

Po treh mesecih potrpežljivega dela in rehabilitacije je Piki pokazal velik napredek. Počasi je ugotovil, da so sprehodi čudovita stvar, kmalu se je sprostil in veselo raziskoval okolico. Navadil se je tudi na ljudi in začel uživati v crkljanju in pozornosti.

Po rehabilitaciji je bil Piki pripravljen na drugo priložnost, na nov dom. Potreboval je mirno okolje ter odgovornega, stabilnega in izkušenega skrbnika, ki bi razumel njegove težave. In čakal ga je tri leta.

Aprila 2014 je Pikija obiskal Marjan. Videl ga je že na spletni strani zavetišča, prebral njegov opis in njegovo žalostno zgodbo, zato se je odločil, da ga spozna tudi v živo. Zdajšnja vodja treninga v zavetišču Nuša Pečnik ju je spoznala in na presenečenje vseh sta se takoj ujela. Piki je po štirih letih v zavetišču dobil prvo priložnost za pravi dom.

Piki je postal pravi uživaški kavčar! Foto: Zavetišče Ljubljana

Po 10 dneh od posvojitve z Marjanom sporočata: »Počasi, ampak res počasi se privajam na novo okolje. Tukaj imam dovolj prostora za gibanje. Vsak dan imam več sprehodov. Čez dan sem zunaj ali notri, kjer je lepše. Ponoči sem v stanovanju, kjer imam na voljo nekaj ležišč. Še enkrat hvala in veliko uspehov pri iskanju novih lastnikov vaših štirinožcev in se bom še kdaj oglasil.«

Srečno, Piki in Marjan!

Če iščete novega družinskega člana, ga poskusite najti med žvercami, ki na priložnost za lepše življenje čakajo v naših zavetiščih: nekaj si jih lahko ogledate v rubriki Žverca dneva!