Včeraj je minilo leto dni, odkar je Japonsko prizadel cunami, ki je poškodoval jedrsko elektrarno v Fukušimi. Zaradi tega so prepovedali vstop v njeno okolico, kjer je čez noč brez svojih ljudi ostalo na tisoče živali.

Takoj po naravni katastrofi so se mogli prebivalci najhujše prizadetih predelov izseliti. Ker centri, kjer so jim organizirali začasna bivališča, niso sprejemali živali, je večina ljudi morala svoje ljubljenčke pustiti za seboj.

V uničujočem valu je življenje izgubilo veliko ljudi in živali. Kamere so ujele obupan poskus pobega psa pred naraščajočo vodo:

Prepuščene same sebi in stradajoče so jih nekaj dni po naravni katastrofi našle organizacije za pomoč živalim. V akcijo so najprej vstopila tri japonske organizacije za pomoč živalim, ki so se združila pod skupnim imenom Japan Earthquake Animal Rescue and Support (JEARS).

“Hitro smo zbrali, kar smo zmogli in se s sposojenimi kombiji odpeljali 1000 milj proti severu, da bi pomagali živalim,” se spominja eden od ustanoviteljev JEARS, Tim Exley.

Prvih nekaj mesecev je bilo najtežjih, a so prostovoljce pokonci držale tudi zgodne s srečnim koncem, kot je ta o psu, ki so ga rešili po treh tednih na morju in ga vrnili presrečni lastnici:

Nad stanjem zapuščenih živali so bili njihovi rešitelji zgroženi. Po mestih duhov so tavali pasji živi okostnjaki, v okolici zaprte cone pa so odkrili veliko ljubljenčkov, ki so poginili od lahkote, privezali ali celo zaprti v kletkah.

Marsikoga je ganila zgodba psa, ki ni želel zapustiti svojega ranjenega prijatelja:

Od Aprila so živali prepuščene same sebi

Delo prostovoljcev je ob težavah z jedrsko elektrarno v Fukušimi otežila še vzpostavitev posebne cone, v katero so oblasti v radiju 20 kilometrov od elektrarne prepovedale vstop. Ljudje so se s težkim srcem odločali za evakuacijo, a so mislili, da se bodo lahko vrnili že čez nekaj dni – izkazalo se je, da so se morali nekateri od njih odseliti za vedno.

Ko so aprila lani vzpostavili zaprto cono, je v njej tako ostalo na tisoče živali, do katerih prostovoljci več niso imeli dostopa – vseeno so nekateri tvegali aretacijo in izpostavljenost sevanju, in so se pretihotapili v zaščiteno območje.

Tako je bilo pol leta po tsunamiju:

Šele decembra lani je vlada dovolila nekaterim organizacijam za pomoč živalim vstop v cono, kjer še danes živi veliko živali, ki jih še niso uspeli rešiti.

„To je sramota!“

V organizaciji za pomoč živalim Animal Rescue Kansai (ARK) so tako v letu dni oskrbeli več kot 200 živali, ob tem pa so skušali tudi poiskati njihove lastnike. “Neodzivnost japonske vlade glede pomoči živalim in ljudem po lanskem 11. marcu je prava sramota,” je dogajanje za Huffington Post komentirala Elizabeth Oliver, ustanoviteljica ARK.

Vse te mačke je ena od organizacij za pomoč živalim rešila pred nekaj dnevi. Foto: The Hachiko Coaliton

V reševanje so se sicer vključila tudi državna zavetišča, a prostovoljci nad njimi niso navdušeni. “Rešene živali skladiščijo v majhnih kletkah, le poredko jih izpustijo, ležijo v svojih iztrebkih. To najverjetneje vodi do stresa, bolezni in celo smrti,” še pravi Oliverjeva.

Kakšen odnos imajo v državnih zavetiščih se je pokazalo tudi v primeru psičke Maruke, ki so je bila v ruševinah ujeta 11 dni. Po tem, ko so 14-letno psičko rešili, so o tem obvestili njene lastnike, ki pa je takrat niso imeli kje namestiti, zato je pristala v zavetišču.

Ker je bilo vedenje Maruke po travmatskem dogodku precej težavno, so jo v zavetišču želeli uspavati – na srečo so jo pred evtanazijo rešili člani organizacije JEARS in jo septembra ponovno vrnili njenim lastnikom:

Izzivi prihodnosti

Uradne številke pravijo, da je v zaprtem območju le še nekaj sto živali, medtem ko aktivisti pravijo, da je ta številka precej višja, saj naj bi bilo tam še vedno ujetih 3000 živali.

Ob obletnici so prostovoljci na svetišču v Fukušimi postili darove za vse živali. Foto: The Hachiko Coalition

Leto dni po naravni nesreči se prostovoljci soočajo še z novimi težavami – živali, ki so preživele v 20-kilometrski coni okoli jedrske elektrarne, se razmnožujejo. Njihovi potomci niso vajeni ljudi, zato jih je izredno težko uloviti in skorajda nemogoče oddati v posvojitev.

Težave se pojavljajo tudi z rejnimi živalmi – ker jim niso mogli pomagati, jih je veliko poginilo, tiste, ki so preživele pa se zdaj prosto gibajo po zaprtem območju. Ob tem imajo prostovoljci le dovoljenje za reševanje malih živali, medtem ko so ostale živali še vedno prepuščene same sebi.

Japonsko ministrstvo za okolje je pred kratkim razglasilo, da bo v marcu pričelo z veliko reševalno akcijo živali, ki se še vedno nahajajo v zaprtem območju, vendar so iz te akcije izključili vse nevladne akterje, ki so zato na ministrstvo naslovili spletno peticijo, v kateri zahtevajo, da v akcijo vlključijo tudi njih.

Oglejte si posnetek o delu kanadsko-japonske organizacije Save Fukushima Animals: