Osnove skrbništva zelenega legvana
V Evropi so zeleni legvani najpogostejši kuščarji med domačimi ljubljenčki.
Zeleni legvani (Iguana iguana) živijo v subtropskih in tropskih območjih ameriške celine. Običajno prebivajo v krošnjah dreves, a so tudi dobri plavalci – tako pri plezanju, kot tudi pri plavanju soi pomaga z močnim repom, s katerim uravnava ravnotežje in ga uporablja tudi za obrambo.
Rastlinojedi kuščarji, ki veljajo za priljubljene domače živali, se prehranjujejo pretežno z listi, poganjki in cvetovi. V dolžino merijo do dva metra, pri tem pa njihov rep meri dve tretjini dolžine telesa. Zeleni legvani spolno dozorijo pri starosti 2 do 4 let, pri tem pa lahko v obdobju parjenja samci postanejo napadalni. V povprečju sicer živijo 10 do 15 let, nekateri dočakajo tudi starost 25 let.
Čeprav niso opredeljeni kot ogrožena vrsta, mednarodno trgovino z zelenimi legvani nadzoruje Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami CITES, saj njihovo število v naravi upada zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora in zaradi odvzema živali iz narave.
Če se boste odločili za nakup zelenega legvana, morate zato v 30 dneh po nakupu o tem obvestiti Agencijo RS za okolje, ki izdaja tudi dovoljenja CITES za prehod meja izven EU ter dovoljenje za gojitev zelenih legvanov. Ti morajo biti tudi označeni s trajno in prepoznavno oznako, kot je mikročip.
Pravilna oskrba zelenih legvanov
Oskrba eksotičnih živali je precej bolj zapletena kot oskrba psov ali mačk in od lastnika zahteva veliko mero predanosti in odgovornosti. Ustrezno oskrbo zelenih legvanov določa Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu.
- Terarij: 30 centimetrov dolg legvan potrebuje 1,2 m dolg, 0,9 m širok in 1,5 m visok terarij, ki ga moramo z rastjo živali primerno večati. V terariju morajo biti nameščeni bazen z vodo ter veje za plezanje in počitek, ker se legvani večino časa zadržujejo v višjih predeli. Če boste v terarij namestili žive rastline, poskrbite, da bodo te nestrupene in da se na njih vaš kuščar ne bo mogel poškodovati.
- V terariju moramo poskrbeti tudi za ustrezno temperaturo (čez dan od 27 do 32° C, ponoči pa med 19 in 25° C), ki nikoli ne sme biti nižja od 17° C; za ustrezno zračno vlažnost (med 60 in 95 odstotkov) ter osvetlitev z ultravijolično svetlobo – pozimi naj ta traja 8 ur, poleti pa 12.
- Prehrana mlajših kuščarjev se nekoliko razlikuje od prehrane odraslih živali, saj legvani, ki so krajši od 60 cm poleg rastlinja potrebujejo tudi 15 odstotkov hrane živalskega izvora, kot so žuželke, jajca in miši; medtem ko so odrasli legvani povsem rastlinojedi.
- Dnevni obrok mora vsebovati raznovrstno, svežo sezonsko in s kalcijem bogato zelenjavo (regrat, trpotec, peteršilj, pesa, gorčica, listi repe,...) ter sadje, ki ga je lahko v obroku do 15 odstotkov. Hrano moramo narezati na koščke, ki niso večji od dvakratne razdalje med nosnicama legvana. Legvane lahko hranimo tudi z njim namenjenimi briketi, ne glede na izbiro hrane pa morajo vedno imeti na razpolago tudi svežo pitno vodo.
Kdaj k veterinarju?
Ne glede na zdravstveno stanje živali je kmalu po nakupu priporočljiv preventivni obisk pri veterinarju, na katerem se opravi splošni pregled ter svetuje o pravilni prehrani in oskrbi. Hkrati je takrat priporočljivo opraviti tudi laboratorijske preiskave o nekaterih povzročiteljih bolezni. V telesih legvanov so namreč stalno prisotni nekatere bakterije, glivice in virusi, ki lahko ob nepravilni oskrbi in stresu povzročijo resna obolenja.
Obisk veterinarja pa je vsekakor nujen, če potrebujete strokovni nasvet, če opazite neobičajno vedenje ali katerega od najpogostejših bolezenskih znakov:
- manjša aktivnost, neješčost, apatičnost
- sprememba obarvanosti kože
- zadebeljene okončine in spodnja čeljust
- obloge ali razjede v ustni votlini
- povečan obseg trebušne votline
- trajen izvih kloake
Vir: ARSO: Napotki za oskrbo prostoživečih živali v ujetništvu - Zeleni legvan