Zaradi njihove dolge življenjske dobe, zmožnosti govorjenja in lepo obarvanega perja so papige amazonke pogosti pernati ljubljenčki, ki pa potrebujejo veliko predanosti svojega lastnika.

Amazonke naseljujejo stepe in tropske deževne gozdove Srednje in Južne Amerike. Živijo tam, kjer je veliko vlage, kot so morske in rečne obale ter zamočvirjena območja, kjer se z visokih krošenj dreves oglašajo z zanje značilnimi raskavimi vriski in predirnimi kriki.

Amazonke krasi čudovito obarvano perje, ki se pri samcu in samici ne razlikuje – po zunanjem izgledu sta si pri večini vrst tako zelo podobna, da določanje spola na podlagi zunanjih znakov ni zanesljivo. Pri parih papig amazonk je zanimivo tudi to, da samec in samica ostaneta skupaj več let.

Te vrste papig sicer v povprečju živijo 30 do 50 let, njihovo starost pa pomaga določiti tudi barva njihove šarenice: starejše imajo obarvano rumeno, oranžno ali rdeče, mlajše pa temno sivo.

Pari amazonk ostanejo skupaj več let. Foto: Jamdowner, Flickr CC

Zaradi svojega čudovitega videza, dolge življenjske dobe in zmožnosti govorjenja so nekatere vrste amazonk v državah EU med pticami pogoste hišne živali. Žal to pomeni, da jih pogosto tudi jemljejo iz narave, kar je skupaj z izginjanjem njihovega življenjskega prostora privedlo do upadanja njihovega števila v naravi.

Zaradi tega mednarodno trgovino z njimi nadzoruje konvencija CITES, ki določa, da morajo lastniki amazonk v 30 dneh po nakupu o tem obvestiti Agencijo RS za okolje. Vsaka ptica mora biti tudi označena s trajno in prepoznavno oznako, kot je obroček ali čip.

Z njimi lahko prečkate le mednarodne mejne prehode, določene za prehod živih živali, za prehod zunanje meje WU a morate zanje pridobiti dovoljenje CITES ali potrdilo CITES o osebnem lastništvu. Tudi za gojitev amazonk potrebujete dovoljenje, ki ga, tako kot vsa ostala potrdila in dovoljenja, izda ARSO.

Število papig amazonk v naravi upada. Foto: Philipp Weigell, Wikimedia

Pravilna oskrba papig amazonk

Ustrezno oskrbo amazonk določa Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu; vsakdo, ki si jih želi sprejeti v svoj dom, pa se bi moral zavedati, da je pravilna oskrba ptic obveznost, ki bo od njih zahtevala veliko predanosti.

• Papiga amazonka je družabna ptica, ki v ujetništvu od imetnika zahteva veliko pozornosti.

• Kletka naj ne bo okrogla, njena prostornina mora biti večja od 1m3, postavljena na višino vsak 80 cm nad tlemi. Opremljena mora biti z najmanj dvema prečkama, različni igrali in plezali. Prostor s kletko mora imeti naravno osvetlitev, temperatura v njem naj bo vsaj 10° C.

• Prehrana naj bo čim bolj raznovrstna ter različna po barvi in obliki. V dnevnem obroku morata prevladovati sezonsko sadje in zelenjava. Mešanico semen sončnice, buče, koruze, ovsa, pšenice in konoplje jim ponudite redno, a le v majhnih količinah. Primerni so tudi briketi, komercialno izdelani prav za te vrste papig.

Foto: Thiago Martins

• Obrok naj vključuje svežo pitno vodo, občasno tudi kaljena semena, sveže veje leske ali vrbe ter pripravke vitaminov in mineralov. Le občasno ji ponudite orehe, arašide ali mandlje. Preprečit morate, da bi papiga iz ponujenega obroka izbirala le njej najljubšo vrsto hrane, zlasti orehe in arašide.

• Papige amazonke ne smete hraniti z avokadom, hruškami, čokolado ter slanimi jedmi. Zaradi nevarnosti zastrupitve preprečite bivanje papige v prostoru, kjer se peče ali kuha kostanj ali uporablja teflonske posode, nevaren zanjo je tudi cigaretni dim. Zastrupitev lahko povzročijo tudi nekatere sobne rastline, pesticidi in razni predmeti, ki so izvor svinca ali cinka (stara ogledala, uteži v zavesah).

Kdaj k veterinarju?

Ne glede na zdravstveno stanje živali je kmalu po nakupu priporočljiv preventivni obisk pri veterinarju, na katerem se opravi splošni pregled, svetuje o pravilni prehrani in oskrbi ter določi spol papige. Hkrati je takrat priporočljivo opraviti tudi laboratorijske preiskave, pomembne za papige.

Foto: leigh east photoman, Flickr CC

Obisk veterinarja pa je vsekakor nujen, če potrebujete strokovni nasvet, če opazite spremenjeno vedenje ali katerega od najpogostejših bolezenskih znakov:

• Manjša aktivnost, neješčnost, našopirjenost
• Izcedek iz nosnic, kihanje, težko dihanje
• Iztrebki neprimerne strukture in barve ali s primesjo krvi ter neprebavljenih semen
• Spremembe v kakovosti in barvi peres
• Predolg, zadebeljen ali kako drugače spremenjen kljun
• Kljuvanje in puljenje lastnih peres
• Debelost
• Različne poškodbe in rane
• Znaki zastrupitve

Vir: ARSO: Napotki za oskrbo prostoživečih živali v ujetništvu – Papige amazonke

Več o oskrbi papig

• Katera hrana ni primerna za ptice

• 10 dejstev o papigah

• Pticam lahko ponudite tudi zelišča

• Omogočite svoji ptici iskanje hrane