Medtem ko rezultati monitoringa odvzema rjavega medveda kažejo, da bo v prihodnosti potrebno odstrel medvedov načrtovati v povezavi s sosednjo Hrvaško, iz Avstrije prihaja novica, da so tam izgubili še zadnjega medveda.

Slovenski raziskovalci so v monitoringu odvzema rjavega medveda v obdobju 2007-2010 ugotovili, da ljudje povzročijo kar 80 odstotkov smrtnosti pri medvedih. V tem obdobju je redni odstrel predstavljal 65 odstotkov smrtnosti pri rjavih medvedih, medtem ko ljudje povzročijo še dodatnih 15 odstotkov smrti medvedov nenačrtovano, tudi s povozi.

Odstrel vpliva na strukturo in številčnost medvedje populacije, po podatkih raziskovalcev pa so z njim najmočnejše posegli v skupino mladih medvedov. Polovica vseh medvedov je namreč umrla v starosti do 2,5 let, spolno zrelost pa jih je dočakalo samo 20 odstotkov. 59 odstotkov odvzetih medvedov je bilo samcev, vendar pa se med preživelimi medvedi delež samic kljub temu ni povečal.

Večina medvedov je bila odstreljenih v starosti do 2,5 let. Foto: Malene Thyssen

“To je najverjetneje posledica imigracije medvedov iz Hrvaške in velikega deleža medvedov, ki žive na obeh straneh državne meje. Zaradi spolno specifične disperzije delež samic upada v celotnem gradientu oddaljenosti od meje s Hrvaško, kar nakazuje, da medvede, ki živijo v Sloveniji, lahko razumemo le kot robni del večje populacije,” so zapisali v poročilu.

S pomočjo zbranih podatkov so raziskovalci Biotehnične fakultete določili številnost in starostno sestavo ter rodnost in smrtnost populacije. Ugotovili so, da v preteklosti odstrel medvedov pri nas verjetno ni bil trajnosten, vendar populacija ni upadla zaradi stalnega dotoka osebkov iz Hrvaške, kjer je bil odstrel manjši.

Populacija medvedov je v obdobju 1998–2006 naraščala, v naslednjem letu pa je nekoliko upadla. V zadnjih štirih letih je populacija v Sloveniji najverjetneje stabilna, tudi odvzem je postal trajnosten. Trenutno populacijo medvedov ocenjujejo na približno 440 osebkov.

Foto: Wikimedia

Raziskovalci opozarjajo, da je zaradi velike čezmejne odprtosti naše populacije medvedov njena demografija močno odvisna od stanja preostalega dela celotne populacije, zlasti pa tistega na Hrvaškem, zato je pri upravljanju z rjavim medvedom pomembna koordinacija med obema državama.

„Ker se je na Hrvaškem odstrel v zadnjih letih precej povečal, je potrebna dodatna previdnost tudi pri načrtovanju odstrela medvedov v Sloveniji,“ so še zapisali v poročilu.

V Avstriji izginil zadnji medved

Medtem ko so naši južni sosedje povečali odstrel populacije rjavega medveda, pa iz sosednje Avstrije prihaja novica, da je pri njih rjavi medved tudi uradno izumrl. Po poročanju mednarodne organizacije za zaščito prostoživečih živalskih vrst, European Wildlife, se je v preteklem letu izgubila sled za zadnjim avstrijskim medvedom, ki so ga poimenovali Moritz.

Zadnji avstrijski medved je izginil. Foto: Erica Peterson, Flickr CC

Medvedi so tako pri naših severnih sosedih izginili že drugič. Prvič se je to zgodilo leta 1972, nato pa je avstrijska podružnica mednarodne organizacije WWF v naravo ponovno izpustila tri medvede. Med letoma 1989 in 2010 je tako na tem območju avstrijskih Alp živelo najmanj 35 medvedov.

“WWF se je več kot 20 let trudil, da bi ponovno vpeljal medveda v avstrijske Alpe. Eden od razlogov, zakaj smo bili pri tem neuspešni, je krivolov, saj je v tem času izginilo 20 medvedov; drugi razlog pa je premajhna velikost začetne populacije,” je pojasnil Christian Pichler iz avstrijske WWF.

Na območje Avstrije sicer še vedno občasno zaidejo medvedi iz Slovenije, ki so robni del večje dinarske populacije, vendar se v naši severni sosedi navadno ne ustalijo. Da bi medvede ohranili v Alpah, WWF-jeve podružnice v Avstriji, Nemčiji, Švici in Franciji že pripravljajo skupno strategijo za ohranjanje rjavega medveda, ki jo bodo objavili predvidoma čez tri mesece.

Celotno poročilo je dostopno na spletni strani www.medvedi.si!