V naravi živi le še približno 200 sumatranskih nosorogov, zato je Indonezijce močno razveselila novica, da se je v nacionalnem parku Way Kambas skotil mladiček te ogrožene vrste.

Sumatranski nosorogi so nekoč naseljevali predele severovzhodne Indije, Bangladeša, Burme, Tajske, Malezije, Sumatre in Borna, danes pa njihove populacije najdemo le še na manjših območjih Malezije, Sumatre in severovzhodnega Bornea.

Za kritično ohranjanje vrste si prizadeva Mednarodni sklad za nosoroge, v katerega je vključen tudi nacionalni park Way Kambas.  V okviru vzrejnega programa so tako pred tremi leti tamkajšnjim samicam predstavili samca Andalasa.

Oglejte si, kako sta se spoznavala Andalas in samica Ratu:

„Preganjanje in blažji spopadi so običajen del snubitvenega rituala nosorogov. Kmalu po tem, ko je nastal posnetek, sta se nosoroga tudi prvič parila,“ so zapisali njuni oskrbniki. Paritev je bila uspešna, Ratujino brejost pa so naslednjih 16 mesecev budno spremljali tamkajšnji veterinarji.

Po dolgem pričakovanju je v soboto skotila mladička, kotitev pa so ujele tudi njihove kamere:

Ratu in njenega mladička še vedno spremljajo s pomočjo kamer, da bi tako zagotovili njuno varnost, hkrati pa bodo za njuno zdravje še nekaj tednov skrbeli tudi strokovnjaki za nosoroge iz Avstralije in ZDA.

Mladiček prvič pije vodo:

„Ratu je pozorna, umirjena mati. Njeni oskrbniki in veterinarji jo bodo skupaj z mladičkom budno opazovali še nekaj mesecev in tako pridobili tudi pomembne informacije o razvoju mladičkov in materinski skrbi te izredno slabo raziskane kritično ogrožene vrste,“ so zapisali na spletni strani Mednarodnega sklada za nosoroge.

Utrujena mama in živahni podmladek:

Do sedaj se je v vzrejnih programih skotilo le pet mladičkov, Ratujin mladiček pa je prvi mladiček, ki se je skotil v ujetništvu v Indoneziji, kar prinaša novo upanje za ohranitev teh veličastnih živali, saj ima vrsta brez pomoči ljudi le malo možnosti za preživetje.

Foto: International Rhino Foundation

„Časi, ko smo lahko sumatranske nosoroge prepustili naravnemu okolju in jih varovali v upanju, da jih ne bodo pobili krivolovci in da se bodo sami parili, so mimo,“ je pred kratkim za časopis Mongabay povedal dr. John Payne iz organizacije Borneo Rhino Alliance.

„Od preživelih nosorogov je le malo takšnih, ki so plodni, še tisti pa v naravnem okolju nimajo stikov s primernimi partnerji, ker jih je enostavno premalo,“ je še dodal dr. Payne, ki predvideva, da se kar 90 odstotkov preživelih nosorogov v naravnem okolju ne bo parilo.

Še slabše kot sumatranskim nosorogom se piše njihovim sorodnikom, javanskim nosorogom, saj jih v naravnem okolju živi le še približno 50. Več o tem preberite v članku „V Vietnamu tudi uradno izumrli javanski nosorogi“.