V deževnem gozdu Sahafina na Madagaskarju je skupina znanstvenikov odkrila pravi čudež: novo vrsto mišjega makija, ki se je še do nedavnega uspešno skrivala med ducatom sorodnih vrst.

Novi maki meri približno kot hrček, kar pomeni, da je rahlo večji od sorodnih vrst na tem območju. Ima relativno majhna ušesa in dolg rep. Mali primat je ponočnjak, tehta okoli 60 do 70 gramov, zadržuje pa se v nižinskih predelih deževnega gozda, poroča LifeScience.

Po prvih raziskavah znanstveniki še predvidevajo, da so te živali vsejede in da se prehranjujejo na drevju. ''Zaenkrat nam še ni uspelo pridobiti drugih podatkov," je povedala Ute Radespiel z Veterinarske fakultete v nemškem Hannovru. ''Vemo, kako izgleda, a ne moremo kaj dosti dosti reči o njegovem vedenju.''

Foto: Blanchard Randrianambinina, Wikimedia Commons

Vrsto so poimenovali Microcebus gerpi po skupini znanstvenikov, ki jo je odkrila in deluje pod imenom Groupe D'Étude et de Recherché sur les Primates de Madagascar, ali skrajšanim imenom GERP raziskuje na Madagaskarju primate. Pogovorno pa tem živalim pravijo tudi ''Gerpov mišji maki''.

Od kod izvirajo?

Med letom 2008 in 2009 so v gozdu Sahafina na vzhodnem delu otoka pripravljali katalog vrst makijev. Raziskovalci so najdene živali tehtali in merili, ter jim odvzeli drobne vzorce kože, ki so jih rabili za genske analize v laboratoriju. A ko so prejeli rezultate analiz, so bili presenečeni: nekaj vzorcev se namreč ni ujemalo z nobeno znano vrsto makija.

Foto: Blanchard Randrianambinina, Wikimedia Commons

Najbližji genski sorodnik novo-odkritega makija je Jollyev maki, ki živi kakih 250 kilometrov južneje, v drugem nižinskem predelu gozda. Ti dve skupini ločujejo reke, kar jim preprečuje medsebojno razmnoževanje.

Ena izmed domnev znanstvenikov je, da se je skupni prednik družine tega mišjega makija razširil po ostalih nižinskih predelih in se sčasoma razdelil v več vrst, iz katerih izhajata tudi Gerpov in Jollyev maki.

Sicer pa fizično najbližji sorodnik Gerpovega mišjega makija živi le kakih 50 kilometrov stran. Pravijo mu Goodmanov maki, je rahlo manjši in živi višje, v hribih.

Nezmožnost preživetja na različnih nadmorskih višinah pa je tema dvema vrstama najbrž preprečevala medsebojno razmnoževanje. ''Živali se ne morejo premakniti tako zlahka v višje ležeče ali nižje ležeče predele otoka; izgleda, da jih življenjski prostor omejuje,'' pojasnjuje Radspielova.

Njihovo preživetje je ogroženo

A nižinski predeli deževnega gozda, ki omogočajo življenje tej novi vrsti makijev, na Madagaskarju niso zaščiteno področje. Ker lahko lokalni prebivalci kadarkoli prosto vstopajo v gozd in lovijo, sekajo drevje in povzročajo ostale motnje, postaja življenjski prostor Gerpovega mišjega makija čedalje bolj razdrobljen in počasi izginja.

"V teh nižinski predelih se deževni gozd ne razprostira več kot celota, temveč le še kot deli, kot zaplate. Situcija postaja za to vrsto živali čedalje bolj nevarna,'' opozarja Radspielova in dodaja, da bi lahko le s prizadevanji, da bi ohranili in zaščitili ta področja, rešili tudi Gerpovega mišjega makija.