Netopirska dvojčka
V novozelandskem živalskem vrtu Auckland Zoo sta jnovembra na svet pokukala dva mladička redke avtohtone vrste netopirja. Skrb zanju je prevzela ena od oskrbnic, ki je noč in dan pazila na malčka.
Ob rojstvu sta majhna netopirčka vrste Mystacina tuberculata, ki ji staroselski Maori rečejo „pekapeka“, tehtala le 4 grame, zdaj pa sta bratec in sestrica že dosegla težo odraslih sorodnikov, ki tehtajo približno 14 gramov.
Z inkubatorjem, v katerem sta bila netopirčka na toplem in varna, so posnemali vzgajališče netopirjev v naravi: V njem je bilo 28° – 29° C, hranili pa so jih vsake štiri ure. Foto: Ian Fish / Auckland Zoo
„Čeprav so dvojčki pri netopirjih redkost, je njuna mama že pred tem rodila dvojčka, ki pa nista preživela. Ker smo vedeli, da ne bo mogla vzrediti dveh mladičkov, smo se odločili, da enega od njiju pri dveh dneh starosti pričnemo hraniti sami, ko se je izkazalo, da se tudi drugi mladiček ne razvija, kot bi se moral, pa smo se dva tedna kasneje odločili poskrbeti še zanj,“ pojasnila koordinatorica centra za ohranjanje ogroženih živalskih vrst Mikaylie Wilson.
Oglejte si, kako je potekalo hranjenje netopirčkov
Ker ima Wilsonova z vzrejo netopirjev največ izkušenj, je prvih pet dni zanju skrbela sama, nato pa je njeno delo prevzela Debs Searchfield, sicer oskrbnica ptičev, ki je za netopirčka skrbela kar doma. „Manjkalo nam je spanca, vendar je bilo vredno truda. Enkratno je biti del takšnega uspeha, o netopirjih smo se veliko naučili. S tem, ko smo izvedeli več o vzreji netopirjev, bomo lahko v prihodnosti pomagali tudi ostalim ogroženim netopirjem.“
Foto: Ian Fish, Auckland Zoo
Netopirčka so potomca populacije, ki so jo leta 2005 odlovili na Severnem otoku, da bi jo preselili na bolj varno lokacijo na otoku Kapiti, vendar pa zaradi glivične okužbe ušes niso bili primerni za izpustitev v naravo – tako je aucklandski živalski vrt postal edini, ki na ogled ponuja tudi to izredno ogroženo vrsto.
Foto: Ian Fish, Auckland Zoo
Dve vrsti netopirjev sta edini avtohtoni vrsti kopenskih sesalcev na Novi Zelandiji. Tako kot ostale novozelandske živali, so se tudi oni v izolaciji prilagodili okolju – tako za razliko od večine netopirjev, ki plen lovijo med letom, novozelandski netopirji plen lovijo na tleh. Tako veliko časa preživijo na gozdnih tleh, krila pa so se naučili zložiti tako, da lahko s sprednjimi okončinami tudi hodijo.
Hranijo se z žuželkami, pa tudi s sadjem, nektarjem in svetnim prahom – vrsta teh malih netopirjev je tako edini opraševalec ene od avtohtonih rastlin.
