Pravijo, da se nasprotja privlačijo – mogoče sta ravno zato kenguru Anzac in vombatka Peggy postala najboljša prijatelja.

Kenguruja Anzaca so v avstralsko zavetišče za prostoživeče živali Wildlife Kilmore Rescue Centre pripeljali, ko je bil star le pet mesecev. Mladički kengurujev v materini vreči sicer bivajo približno osem mesecev, zapuščenega malčka pa je mama iz neznanih razlogov zavrgla že veliko prej.

Foto: Wildlife Kilmore Rescue Centre

Na srečo se je v zavetišču takrat znašla tudi osirotela vombatka Peggy, zato so ju združili v skupno „vrečo“, v kateri skupaj spita in rasteta ter tako manj pogrešata svoji mami.

Foto: Wildlife Kilmore Rescue Centre

Mala prijatelja namreč pomirja gibanje in srčni utrip sostanovalca, po besedah njune oskrbnice Lise Milligan pa se dobro razumeta tudi zaradi podobnih osebnosti, saj sta oba živahna in družabna.

Foto: Wildlife Kilmore Rescue Centre

Ko bosta odrasla, se bo njuno prijateljstvo najverjetneje končalo. Prvo oviro bo predstavljalo že njuno gibanje, saj bo Peggy na svojih kratkih tačkah večino časa počasi racala, medtem ko bo Anzac že kmalu postal hiter in poskočen.

Foto: Wildlife Kilmore Rescue Centre

Druga ovira za njuno prijateljstvo pa bo tudi njuna telesna zgradba – Peggy bo tehtala približno 30 kilogramov in bo zrasla do velikosti manjšega prašička, medtem ko bo Anzac veliko višji in težji.

Foto: Wildlife Kilmore Rescue Centre

Na srečo sta obe žverci rastlinojedi, tako da se tudi v primeru, da njuno prijateljstvo s časoma izgine, ne bosta ogrožala.

Mogoče pa malčkoma kljub vsemu uspe obdržati prijateljske stike. Za vzor sta jima lahko slonica Tarra in psička Belle, ki sta dokazali, da lahko prijateljstvo presega vrste - več o tem v članku „Slonica žaluje za pasjo prijateljico“!