Kljub splošnemu prepričanju, da volkovi napadajo drobnico, ta v Nemčiji predstavlja manj kot odstotek njihove prehrane – volkovi so tako na dobri poti, da se vrnejo v nemške gozdove!

Splošno prepričanje o prehranjevalnih navadah volkov je tako rekoč stvar legend in bajk. Volkovi naj bi trgali ovce, jedli hišne ljubljenčke in celo napadali ljudi – povratek volkov v nemške gozdove tako vzbuja občutke strahu in ustvarja spore med prebivalci, lovci in kmeti.

„Od njihovega povratka v Nemčijo so prehranske navade volkov jedro velikih sporov. To nas je spodbodlo k temu, da podrobneje raziščemo prehranske navade volkov, ki so se pred desetimi leti vrnili na področje Lužice,“ pojasnjuje Hermann Ansorge, vodja oddelka za zoologijo v Senckenberškem prirodoslovnem muzeju v Görlitzu in vodilni avtor nove raziskave o prehrani volkov, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Mammalian Biology.

Foto: Stefan Seidel

Drobnica predstavlja manj kot odstotek plena

Raziskovalci inštututa Senckenberg so v študiji preiskovali, s čim se volkovi prehranjujejo in kako se je njihova dieta spremenila odkar so se pojavili v vzhodni Nemčiji. V ta namen so zbrali več kot 3000 vzorcev volčjih izločkov, v katerih do iskali znake njihovega plena, kot so dlaka, kosti, kopita ali zobje.

Ko so tem podatkom dodali še najdene ostanke plena, so lahko določili podroben hranilni vnos teh mesojedih zveri. Ugotovili so, da predstavljajo divji kopitarji več kot 96% plena volkov. Večinoma gre za srnjad (55,3%), sledita jelenjad (20,8%) in divji prašiči (17,7%). Manjši del njihovega plena predstavljajo divji zajci, ki predstavljajo skoraj 3% volčje prehrane.

Foto: Tambako the Jaguar, Flickr CC

„Drobnica predstavlja manj kot procent analiziranega plena volkov,“ dodaja Ansorge. „Dokler bodo ovce in druga živina zavarovane in imajo volkovi na voljo zadosti divjih živali, ne bodo tvegali spopada z električnimi ograjami in psi čuvaji.“

Volkovi prilagajajo prehrano

Zoologi niso raziskovali le, s čim se volkov prehranjujejo danes, pač pa tudi, kako se njihove prehranjevalne navade spreminjajo s časom. Volkovi so namreč, kar se tiče prehrane, zelo prilagodljivi.

„Zanimalo nas je, kako in kako hitro so se spremenile prehranske navade volkov na Saškem,“ pojasnjuje Ansorge. Volki na Lužiškem so v Nemčijo prišli iz Poljske, tam so se prehranjevali primarno z jelenjadjo, kar je v nasprotju z navadami volkov v Nemčiji.

Foto: Gunnar Ries

Na začetku raziskovanja je bil odstotek jelenjadi v Nemških volkovih višji in odstotek srnjadi nižji, kar se je v zadnjih petih letih spremenilo. „Začeli smo se spraševati, zakaj so volkovi spremenili svoje navade oziroma, če so se spremenili začetni pogoji,“ pojasnjuje Ansorge.

V primerjavi s poljskimi gozdovi so lužiški gozdovi manjši in prepredeni s potmi in polji, tako da nudijo odlične življenjske pogoje za srnjad in divje prašiče, med tem ko se jeleni raje umikajo v bolj prostrane gozdove. Srnjad tako postane lahko dostopen in pogost plen volkov.

Sprememba prehranjevalnih navad je posledica okoljskih pogojev v katerih živijo nemški volkovi, ki so se na novo okoljeprilagodili v manj kot dveh generacijah.

Foto: caninest, flickr CC

Volkovi se vračajo v Nemčijo

Volkovi so sicer v Nemčiji dolgo časa veljali za izumrlo vrsto. Od uzakonitve zaščite volkov leta 1990 je trajalo še 10 let preden so se pričeli ponovno vračati in se v Nemčiji „udomačili“ ter začeli kotiti mladiče na področju vojaškega poligona Muskau Heath. Trenutno je na področju Lužice devet volčjih tropov, ki imajo približno 34 mladičev.

Vsi ti podatki so za vrnitev volkov v nemške gozdove spodbudni. „Možnost konflikta med volkovi in ljudmi je izjemno majhna. Prav nič ne stoji na poti njihovega povratka,“ je zaključil Ansorge.

@Vir: AlphaGallileo