Jeseni, ko v iskanju gob več časa preživimo v gozdu, se nekoliko poveča sicer izredno majhna verjetnost, da se srečamo z medvedom. Takšno srečanje je lahko povsem neškodljivo, a le če razumemo medvedovo vedenje.

Do napada medveda na ljudi navadno pride, če se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje, oziroma nima časa za umik. Ker medved dobro sliši in voha, ga ljudje le stežka presenetimo, zato se medvedi navadno umaknejo, še preden jih opazimo.

Če se medved postavi na zadnje noge, to ni znak agresivnosti. Foto: amareta kelly, Flickr CC (Fotografija je simbolna).  

Kljub temu jih včasih – ko se hranijo ali ko samico zamoti mladič – vseeno lahko presenetimo, a tudi takrat ni nujno, da smo ljudje v nevarnosti. Za medvede smo namreč v prvi vrsti nevarni nasprotniki, ki se jim je najboljše izogniti, in ne plen. Ravnanje medveda ob srečanju s človekom je tako odvisno od njegovega občutka ogroženosti in možnosti umika. Medved bo napadel le, če se bo počutil skrajno ogroženega, medvedka pa tudi, če domneva, da so ogroženi njeni mladiči.

To se zgodi takrat, ko se človek medvedu preveč približa in s tem prekorači t.i. tolerančno razdaljo, do katere živali še prenesejo bližanje napadalca. Ko to razdaljo prekoračimo se počutijo tako skrajno ogrožene, da si ne upajo več zbežati, ampak se lahko branijo le še z napadom. Kje je točka, po kateri se nam ob srečanju s kosmatincem slabo piše, je težko določiti, saj je odvisna od posameznega medveda. Tisti, ki so manj agresivni, nas lahko spustijo nekoliko bližje, bolj občutljive pa bodo zagotovo medvedke z mladiči.

Včasih na približevanje kritični točki celo opozorijo z zastraševalnim nastopom oz. navideznim napadom. Takrat se medved navadno povzpne na zadnje noge, renči in rjove, a tudi v tem primeru medved navadno ne napade, razen če ga h temu vzpodbudi ravnanje, ki ga medved razume kot napad.

Kako se gibati v „deželi medveda“?

• Če se bi srečanju z medvedom raje izognili, je še najboljše, da se zanesemo na njegova čutila. Najprej nas bo najverjetneje zavohal, a ker lahko veter naš vonj odnese v drugo smer, poskrbimo tudi za to, da nas bo slišal. Glasna hoja, petje in žvižganje ga bo zagotovo opozorilo na našo prisotnost, v temi pa ga bo prepodil tudi močan snop svetlobe iz baterijske svetilke

• Če medveda srečamo na daljši razdalji, se moramo umiriti in se izogibati sunkovitim gibom, ki nam v očeh živali dajejo videz napadalca. Če je medved od nas oddaljen 30 ali več metrov, je najboljše obstati na mestu in mu dovoliti, da nadaljuje svojo pot. Tudi če medved hodi v vašo smer, je najboljše da obstanete in ga z zvokom opozorite na svojo prisotnost. Navadno se medvedi v tem primeru umaknejo, izjemoma se lahko medvedka z mladiči rjoveče zapodi v našo smer, a se tudi v tem primeru od mladičev ne oddalji. Zato je najboljše, da se takrat, ko se ukvarja z mladiči pričnemo počasi umikati, ko se zopet obrne proti nam, pa moramo obstati.

GPS lokacije 33 medvedov, ki so jih spremljali slovenski biologi.

• Če se znajdemo v medvedovi neposredni bližini, je mirno ravnanje še bolj pomembno, a zaradi strahu navadno tudi veliko težje. Mirno kri nam lahko ohrani misel, da medved ni krvoločen in da se je srečanja verjetno ustrašil prav tako kot mi. Prav zato se moramo izogibati vsem nenadnim kretnjam in gibom, ki bi ga lahko še bolj prestrašila, saj bi v tem primeru lahko resnično napadel. Umakniti se moramo mirno in hitro.

• Srečanja z medvedkami, ki vodijo mladiče, so lahko najbolj nevarna, vendar je izzid srečanja tudi v tem primeru še najbolj odvisen od našega obnašanja. Če se bo medvedka počutila ogroženo in bo pričela z navideznimi napadi, moramo za umik počakati do trenutka, ko se bo obrnila k mladičem. Umik mora biti pazljiv, pred tem pa morate preveriti tudi, ali se kateri od mladičev ne nahaja v smeri vašega pobega. Veliko težav lahko povzročijo tudi radovedni mladiči, ki se ljudi ne bojijo in si nas želijo pobližje ogledati. Takrat se je najboljše od njih čim hitreje umakniti.

Foto: Dmcdewit, Flickr CC

• Če nas na sprehodu spremlja pes, je najboljše, da ga ne spuščamo s povodca. Medvedi se sicer tudi psov bojijo, vendar lahko medvedka v strahu za mladiče psa napade. Pogosto se ti nato po pomoč zatečejo k lastniku in tako k njemu pripeljejo tudi razdraženo medvedko. Če nas bo pes spremljal na povodcu lahko, če medveda zavoha, z laježem na to opozori tako svojega lastnika kot tudi kosmatinca.

Več o sobivanju z medvedi v Sloveniji preberite v članku „Konfliktnih je le malo medvedov“.