Prostovoljci, ki skušajo najti dobre domove za zapuščene živali, nemalokrat naletijo na nenavadne zahteve ljudi, ki bi posvojili njihove varovance. Preberite kakšen klic je prejela prostovoljka Društva za pomoč živalim Poživ Velenje!

Danes bi lahko oddala enega mačka, pa ga nisem. Saj ni čudno, da se mi začasniki kopičijo, če jih pa: 1. ne dam čist zastonj oz. z društvenim prispevkom za hrano zanj v znesku 100€ in 2. ker jih ne pošiljam po pošti.

Ja res, pravilno piše - PO POŠTI. Iz Velenja v Novo Mesto, ker je predaleč za po njega pridit.

Torej, ob vseh neustreznih, norih ali drugače čisto mimo klicih,… Takega klica pa v zivljenju še ne:

On: Kličem za mačka, ga še mate? V Slovenskih novicah ste ga imeli včeraj. Ta črnga bi!
Jaz: Ja, je še.
On: Iz kje pa ste?
Jaz: Iz Velenja.
On: Joooj tak deleč!!!
Jaz: Em, iz kje ste pa vi?
On: Iz Novga Mesta.
Jaz: Sej to ni tako daleč z avtom, sej verjetno imate prevoz?
On: Ja seveda mam prevoz, sam a mi ga ne bi kar po pošti poslali.
Jaz: He he, pa še s pentljo na povrh? (sem mislila, da se heca :D )
On: Vi mislite da se hecam, resno mislim! Sej bi mi ga lahko poslala.
Jaz: Lahko seveda, na kateri naslov pa? (on se očitno ne heca, se pa zdaj jaz >:( )
On: Ja, kar na ****
Jaz: Prav. Kaj pa posvojnino in poštnino boste predhodno nakazali ali vam dam na odkup s pošiljko?
On: Kakšna, kako ste rekla? Posvojnina?
Jaz: Ja gospod, to je prispevek za naše društvo, za kastracije/sterilizacije in cepljenje za naslednje najdenčke. Kot donacija.
On: Donacija? A ni zastonj maček?
Jaz: Ja 40 eurov bi nam donirali, pa poštnina je še, kolikor jo bo pošta naračunala.
On: To pa je prehudo. Pol ga pa ne bi mel.
Jaz: Kako, če vam je pa tak všeč?

Možakar se poslovi in ko že mislim da je to to in da bolj bizarno ne more biti, me čez 8 minut kliče nazaj:

On: Sem klical prejle za unga črnga mačka.
Jaz: Ja, povejte.
On: A sma se razumela, da mi ne pošiljate nič? Bi samo preveril? Nič ne poošiljajte ga!
Jaz: Kako zdej ne, če sem pa že vse pripravila? Naslov mam, nakaznica je tudi že spisana, da dobite čimprej kar po odkupu. Poštar je tudi že na poti!
On: Ne, sem reku nič ne pošiljat!!!
Jaz: Ja zakaj pa ne? Sej ste rekli, da naj?
On: Nočem, ničesar ne pošiljajte, sem si premislil!!!
(Tukaj še gre parkrat sempatja češ da sem mu vse pripravila itn pa da je pošiljka skoraj na poti)
On: Ne ne, ne bom ga mel. Sem mislil da je zastonj, pa bi ga vzel če bi še ** (prekinjala veza)
 za hrano zravn dal.
Jaz: Vi bi ga zastonj imeli pa nam za hrano zraven dali?
On: Ne, vi bi meni dali mačka zastonj in še 100 eur za hrano zraven.
Jaz: Mi bi vam dali zraven za hrano? 100eur?
On: Ja.

(tule sem resno mislila da že gre za kak skriti mikrofon, dokler nisem slišala žensko v ozadju ponavljat in mu suflirat “vzamemo samo, če ga dajo zastonj!!!)

Jaz: A ne bi blo boljš če vam damo kar 1000 eur zraven, da bo za en cajt mir?
On: He he, ja bi blo. A pol ga ne dobim?
Jaz: Ne.

Je že res, da smo se na ta račun skoraj cel dan režali, ampak pol ko se ponovno strezniš, te pa močno žalosti vse skupaj. Ker ta klic pač ni edini taki. Je res, da je bil eden najbolj norih , ampak se tudi drugače določene polemike kar ponavljajo - ne bi dali denarja nič, že iz LJ je predaleč v Velenje se vozit po mačka, pa če je gluh maček čist gluh, da o notranjem bivanju brez izhoda, kjer je to pač pogoj, sploh ne govorim.

Seveda obstajajo svetle izjeme, na tiste z veseljem in potrpežljivo čakamo za naše varovančke :)

Tako je to.
Komaj čakam naslednji teden, ko bojo v ponedeljek spet oglasi v Slovenskih novicah. 8)

Več o tem, kako lahko pomagate varovancem Društva za pomoč živalim Poživ Velenje dočakati nov dom, preberite na njihovi spletni strani!