Če ste imeli ob obisku našega živalskega vrta možnost slišati levje ali tigrovo rjovenje, ste se zagotovo zdrznili in prestrašili, tudi če niste bili neposredno ob njihovih kletkah.

Globok in prodoren zvok rjovenja namreč odmeva po celotnem živalskem vrtu. Zakaj so glasovi, ki prihajajo iz teh plenilcev tako zelo močni in kaj jih povzroča, je preiskovala skupina ameriških strokovnjakov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem govora, komunikacije, s psihologijo sluha in z biologijo.

Rjovenje je podobno dojenčkovemu joku?

Ingo Titze, izvedenec za govor, primerja rjovenje teh živali z dojenčkovim jokom. Morda nenavadna primerjava, a Titze meni, da je „lev podobno kot dojenček bučen in hrupen, le da v zelo nizkem tonu.“

In čeprav ta primerjava ni bila del študije, Titze izpostavi, da „dojenčki jokajo, da pritegnejo pozornost in pomoč. Tudi levi s svojim gromkim zvokom pritegnejo pozornost, a v glavnem zato, da sporočajo: 'Jaz sem tu. To je moje ozemlje, pojdi stran!'“ V obeh primerih pa zvok ni prijazen našim ušesom, še dodaja.

Foto: Tambako the Jaguar Flickr CC

Glasilke pod drobnogledom

Pred raziskavo so znanstveniki predvidevali, da tako močno rjovenje povzročajo živčni impulzi, ki prihajajo iz možganov teh živali in dajo ukaz njihovim glasilkam. Naslednja predpostavka pa je bila, da je rjoveje možno zaradi vibracij, ki jih povzročajo težke, z maščobo obložene glasilke.

Zato so želeli tudi pobližje ogledati spoznati obliko in strukturo glasilk velikih mačk. V raziskavi so pridobili grla treh poginulih levinj in treh tigrov (sumatranske in bengalske tigrice ter sibirskega tigra) starih od 15 do 22 let, ki so jih zaradi bolezni morali uspavati v živalskem vrtu v Omahi.

Foto: alex_lee2001 Flickr CC

Levi in tigri imajo velike glasilke: 2,5 cm visoke, prav toliko široke, v globino pa merijo slabe 4 centimetre. Tvorijo jih mehko vezivno tkivo v obliki elastina, kolagen, mazivo, znano kot hialuron in maščobe.

Ugotovili so, da masivne glasilke s svojo težo pripomorejo, da je grlo teh živali sploščene, kvadratne oblike. Ta oblika „omogoča tkivu, da se na pretok zraka lažje odzove, kar pomeni, da steče glasneje in z manj pljučnega pritiska“ razlaga biolog Tobias Riede.

Rjovenje ene živali dosega glasnost 25 motornih kosilnic za travo

Ko se zrak premika mimo glasilk, se te premikajo, vibrirajo in raztezajo v vse smeri, da proizvedejo zvok, ki mu pravimo rjovenje. Da so določili osnovno frekvenco rjovenja so znanstveniki napeli glasilke na vzvode, ki merijo silo in razdaljo – izgledale so kot napete strune.

Znane frekvence vibracij so za leve med 40 in 200 Hz ali nihaji na sekundo, pri tigrih pa vibrirajo glasilke med 83 in 246 Hz. Tudi meritve na glasilkah mrtvih živali so dale rezultate v tem razponu in sicer med 10 in 430 Hz.

Tudi človeški govor je v podobnih frekvencah, kot pri levih ali tigrih. Moški govorijo med 100 in 120 Hz, ženske pa med 200 in 250 Hz. A velike mačke so mnogo glasnejše zato, ker lahko bolj učinkovito pretvarjajo energijo pljučnega pritiska v energijo zvoka.

Tako je jasno, da povzročajo tako močno frekvenco rjovenja mehanske lastnosti glasilk velikih mačk in ne njihove velikosti ali teže. Konec koncev imajo tudi losi podobno velike glasilke, a je ton njihovega oglašanja višji in podoben pihanju skozi lovski rog, meni Titz in dodaja: „To pa je tudi dokaz, da rjovenje ni posledica živčnih impulzov iz možganov.“

In še zanimivost: predstavljajte si, da stojite le nekaj metrov stran od rjoveče živali. Gromki zvok leva ali tigra lahko doseže tudi do 114 decibelov, kar je toliko, kot 25 prižganih motornih kosilnic za travo, še razkrije Titz.