Zgodbe o tem, da nekatere živali napovedujejo prihajajoče potrese, med ljudmi krožijo že stoletja, šele zdaj pa so raziskovalci za to ponudili tudi znanstvene dokaze.

6. aprila 2009 je italijansko pokrajino L'Aquila stresel potres z magnitudo 6,3. Ravno takrat je dr. Rachel Grant z britanske univerze Open opazovala populacijo krastač pri jezeru San Ruffino, ki je 74 km oddaljeno od epicentra potresa.

Opazila je, da je pet dni pred potresom populacija krastač v vzrejni koloniji upadla za 96 odstotkov večina parov in preostali samci pa so pobegnili tri dni pred tresenjem zemlje.

V potresu je življenje izgubilo 308 ljudi. Foto: TheWiz83, Wikimedia Commons

Grantova je po potresu sicer domnevala, da je to nenavadno vedenje – nenavadno za čas, ko naj bi krastače drstile – odraz njihovega nagona preživetja in da so se umaknile na višje ležeča področja, da bi se izognile plazom in poplavam.

Pri iskanju vzroka za migracijo so začetne ugotovitve kazale, da so krastače sposobne zaznavati predpotresne pokazatelje, kot so izpusti plinov in nabitih delcev, ter da le te uporabijo kot nekakšen sistem zgodnjega opozarjanja.

Žabe začutijo pozitivne ione v zraku

V sodelovanju z Nasino ekipo je dr. Grantova ugotovila, da so verjeten vzrok za pobeg krastač nabiti delci.

Ekipa Nasinih znanstvenikov pod vodstvom dr. Friedemanna Freunda je pokazala, da kamnine, ki so podvržene ekstremnim tektonskim pritiskom, oddajajo nabite delce, ki potujejo skozi okoliške skale in uhajajo v atmosfero. Njihov naboj nato ionizira zrak in ustvari velike količine kationov v zraku.

Bi lahko v prihodnosti s pomočjo krastač reševali življenja? Foto: T. J. Blackwell, Wikimedia Commons

Raziskovalci pri tem navajajo »nenavadne predpotresne razmere v ionosferi« v okolici L'Aquile, kar kaže na to, da se je ustvarila živalim neprijazna atmosfera.

„Katione v medicini poznamo kot povzročitelje glavobolov pri ljudeh, pri živalih pa višajo nivoje stresnega hormona serotonina,“ je za BBC pojasnil dr. Freund. Znanstveniki sumijo tudi, da bi lahko ioni reagirali z vodo, v kateri so prebivale krastače, in tvorili strupen vodikov peroksid.

„Vse kaže na to, da pri živalih, pred večjimi potresi, pride do nenavadnega vedenja,“ zaključujejo raziskovalci in dodajajo, da bi bilo glede na raznolikost fizičnih in kemičnih procesov pri potresih presenetljivo, če živali ne bi bile prizadete.

Sposobnost napovedovanja potresov pogosto pripisujejo tudi kačam. Foto: Marek Szczepanek, Wikimedia Commons

V svojem članku, ki je bil objavljen v znanstveni reviji International Journal of Environmental Research and Public Health, znanstveniki opozarjajo tudi, da bi bilo potrebno potencialne povezave predpotresnih pojavov in vedenja živali dodatno raziskati, da bi lažje ugotovili ali bi jih lahko v prihodnje uporabili za napovedovanje potresov.