Kojoti so si zvesti do smrti
Nova raziskava kaže, da kojoti v ameriških urbanih območjih celo življenje ostanejo zvesti enemu partnerju.
Biolog Stan Gehrt že 12 let preučuje populacijo kojotov v Čikagu, kjer jih živi od 1000 do 2000. Gre za najbolj obsežen projekt preučevanja kojotov v urbanem okolju, s katerim želijo boljše razumeti populacijsko ekologijo kojotov ter njihove prilagoditve na življenje v mestih, s tem pa tudi zmanjšati konflikte z ljudmi.
Kojoti so v urbanih območjih izredno uspešni. Foto: Dru Bloomfield, Flickr CC
V zadnji raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji The Journal of Mammalogy, so s kolegi iz univerze Ohio State analizirali genetske vzorce 236 kojotov in pri tem odkrili, da so prav vsi kojoti, zajeti v raziskavi, monogamni, saj niti eden od njih v večih letih ni zamenjal svojega partnerja.
V gosto poseljenih območjih imajo kojoti dovolj hrane, kar je pogosto pogoj, ki pri drugih kanidih, kot so lisice, privede do poligamije, zato so bili znanstveniki nad rezultati presenečeni. „Čeprav so imeli priložnost za parjenje z drugimi partnerji, tega niso storili,“ je pravi Gehrt.
Prav monogamija bi bila lahko skrivnost njihovega uspeha v urbanem okolju. Ne le, da lahko samica v s hrano bogatem okolju skoti večja legla, ob pomoči stalnega partnerja jih lažje vzgoji. „Samice same ne bi mogle poskrbeti za veliko leglo, samec pa z mladiči preživi ravno toliko časa kot samica,“ je še pojasnil Gehrt in dodal, da je samcu v interesu, da poskrbi za mladiče, ker je lahko zaradi monogamnosti prepričan, da so zagotovo njegovi potomci.
Dokler ju smrt ne loči. Foto: Bill Weaver, Flickr CC
Pari kojotov si tako ostanejo zvesti vse življenje. Samec od samice odganja druge potencialne snubce, v obdobju parjenja pa par ves čas preživi skupaj. „V okviru našega projekta smo imeli priložnost opazovati pare, ki so bili skupaj tudi do deset let,“ še dodaja Gehrt. „Ločijo se samo ob smrti enega od partnerjev, lahko bi rekli, da resnično spoštujejo rek 'dokler naju smrt ne loči'.“
