Ko se mačka boji tujcev
Kar nekaj lastnikov žverc ima težave, ker se njihova mačka boji tujcev. Obiski neznancev so za take mačke prava nočna mora, vendar pa lahko tudi te težave z razumevanjem njihovega vzroka odpravimo ali vsaj omilimo.
Ko zazvoni zvonec na vratih, se mačka zapodi pod najbližji kos pohištva. Ko jo poskušate ponosno predstaviti prijateljem se sicer prijazna muca dobesedno izpraska iz vašega naročja in jo popiha karseda daleč.
So vam taki prizori znani? “Gre za klasično vedenje umikanja kot odziv na karkoli novega v okolju mačke, še posebno pa ljudi,” pravi Arden Moore, strokovnjakinja za vedenje mačk.
Točnega odgovora na vprašanje, zakaj so nekatere mačke iz istega legla plašne, druge pa ne, še ne poznamo, behavioristi pa ugotavljajo, da na plašnost mačk vpliva več dejavnikov:
- Genetska nagnjenost: nekatere mačke se s plašnostjo že skotijo in kljub zgolj pozitivnim izkušnjam z ljudmi vse življenje ostanejo plašne in nezaupljive do tujcev.
- Posnemanje materinega vedenja: mačji mladiči v starosti med štirimi in osmimi tedni svoje vedenje izoblikujejo tako, da posnemajo vedenje svoje mame. Če se mačja mama boji tujcev, bodo torej tudi njeni mladiči bolj plašni. Nekatere mačke takšno plašnost ob pozitivnih izkušnjah z ljudmi sčasoma prerastejo, v drugih pa takšno vedenje ostane globoko zasidrano – pri tem ima pomembno vlogo tudi genetika.
- Pomanjkanje socializacije: ključno obdobje za uspešno socializacijo mačjih mladičev na ljudi je v starosti od dveh do sedmih tednov, zato je pomembno, da v tem obdobju mladiči na prijeten način spoznajo čim več ljudi. Mačke, ki kot mladiči niso bile primerno socializirane, se tujcev pogosto bojijo, nanje pihajo, pred njimi bežijo ali jih celo napadejo.
- Travmatične izkušnje: plašnost se lahko nenadno pojavi pri mačkah vseh starosti, če doživijo travmatično izkušnjo, na primer, če se izgubi, jo kdo fizično zlorabi ali jo napade druga žival.
Tujce naj povezuje s prijetnimi izkušnjami
“Strah mačk pred neznanci lahko premagamo tako, da ji omogočimo čim več prijetnih izkušenj v družbi nepoznanih ljudi, v različnih situacijah in na različnih mestih,” svetuje Moorova.
Plašnim mačkam moramo postopoma povečati samozavest in se pri tem zavedati, da do spremembe na boljše ne bo prišlo čez noč: “Osredotočite se na postopne korake, s katerimi boste dosegli končni uspeh in se zavedajte tudi, da večina plašnih mačk nikoli ne bo postala izredno družabnih.”
![]()
Foto: mouton.rebelle, flickr cc.
Če se mačka boji vaših obiskov, za pomoč pri premagovanju njenih strahov prosite nekaj prijateljev, ki so po naravi mirni in imajo radi mačke. Prosite jih, da vstopijo v stanovanje in se tiho usedejo, ter naj ne skušajo pritegniti pozornosti vaše mačke: “Mačko že pred tem zaprite v ta prostor in zaprite vrata, da ne bo mogla pobegniti in se skriti. S svojimi gosti si oglejte kakšen film ali poslušajte umirjeno glasbo . Cilj te vaje je, da mačka spozna, da ji gosti ne želijo škodovati.”
Gostje lahko pozitivne povezave s plašno mačko vzpostavijo tudi tako, da jih ponudijo priboljške. Najprej ji njeno najljubšo hrano ponudite v posodici, ki jo postavite v bližino gostov – tako se bo morala mačka sama približati ljudem, ne da bi se morala z njimi na kakršen koli način ukvarjati.
“Desenzibilizacija je počasen postopek, vendar bo vaša mačka sčasoma spoznala, da je neznanci ne bodo silili v njo ali jo skušali vzeti v naročje, če si tega ne želi. Ko bo dovolj samozavestna, bo mogoče priboljšek vzela tudi iz njihovih rok,” še pravi Moorova in dodaja, da moramo plašni mački pustiti, da se sama odloči, kdaj bi se približala ljudem ter da v primeru, da se na situacijo odzove s strahom, vajo takoj prekinemo.
Strokovnjakinja za vedenje mačk opozarja še, da se morajo lastniki plašnih mačk zavedati, da njihove mačke za neznancev verjetno nikoli ne bodo “naročne mačke”, vendar lahko z upoštevanjem teh nasvetov vsaj ublažimo njihov strah in jim naredimo bivanje v svojem domu bolj prijetno.
Povzeto po: A. Moore: The Cat Behaviour Answer Book