Ko se lenivci odpravijo na stranišče
Lenivci so živali, ki so se prehranjevanju z energetsko revno hrano prilagodili tako, da so ekstremno upočasnili svoja življenja. Enako velja tudi za njihovo prebavo, saj se na stranišče odpravijo le enkrat na teden.
Lenivci se večinoma prehranjujejo z drevesnim listjem, ki je energetsko revna in predvsem težko prebavljiva hrana. Njihovi veliki želodci, ki hrano prebavljajo zelo počasi, so zato razdeljeni na več predelkov, v katerih pri razgradnji hrane pomagajo simbiotske bakterije. Ko se lenivec nahrani, teža njegovega želodca predstavlja tudi do dve tretjini njegove telesne teže, proces prebave pa lahko traja tudi več kot mesec dni.
Nizkoenergetski hrani so se prilagodili z upočasnitvijo svojega metabolizma in znižanjem telesne temperature na 30 – 34° C. Premikajo se le, ko je to nujno potrebno in še takrat zelo počasi, saj imajo le četrtino toliko mišičnega tkiva kot druge živali podobne velikosti. Da lahko mišice počivajo, se dreves držijo z dolgimi ukrivljenimi kremplji in tako skoraj brez napora previsijo večino časa.
Na stranišče le enkrat na teden
Približno enkrat tedensko se lenivci vendarle spustijo iz varnega zavetja drevesnih krošenj in se podajo na tla, kjer iztrebljajo. Pri tem vedno obiščejo isto mesto, na katerem izkopljejo luknjo in vanjo zakopljejo svoj urin in iztrebke.
Britanskemu mojstru dokumentarnih filmov, Davidu Attenboroughu je uspelo posneti ta čudežni trenutek:
Ker so takrat izredno izpostavljeni plenilcem, znanstvenikom razlogi za takšno tvegano vedenje še niso povsem jasni. Nekateri predvidevajo, da na tleh iztrebljajo zato, ker bi zvok padajočih iztrebkov lahko privabil plenilce, kar potrjuje tudi dejstvo, da med nevihtami iztrebljajo tudi v krošnjah dreves. Druga teorija pravi, da lenivcem „stranišča“ pomagajo pri iskanju partnerjev, saj je njihov voh precej bolj izostren kot ostali čuti.
