Noro razbijanje srca, cmok v grlu, vročica, potenje, razmišljanje o begu, razmišljanje o smrti. Strah. Panika. Za vse te občutke je lahko kriv pogled na kačo. Vemo, na katero vrsto smo naleteli? Nam je sploh nevarna?

Prav bi bilo, da pobližje spoznamo vseh 11 pri nas živečih vrst kač in poskušamo uzreti te plazilce z drugega zornega kota kot običajno.

Tokrat spoznajmo tisto najhujše kačje, kar se nam lahko zgodi v Sloveniji. To niso smrtonosni tajpani, mambe, kobre in klopotače, ki jih lahko občudujete na televizijskih programih z živalsko vsebino. Te kače se vsako leto lahko »pohvalijo«, da so s svojim strupom pokončale najmanj 100.000 ljudi, pri nas pa novinarji že več desetletij nimajo materiala za pisanje na to tematiko.

Rožiček na gobcu in cikcakasta veriga po hrbtu nam sporočata, da imamo pred seboj modrasa (Foto: V. Cafuta)

Na naših tleh lazijo tri vrste kač iz družine gadov in sicer modras, navadni gad ter laški gad. Na slednjega boste z ogromno sreče naleteli na območju zahodno od Soče, medtem ko boste navadnega gada večinoma srečali ob obisku gora, modrasa pa na toplih in kamnitih predelih skoraj po vsej Sloveniji.

Kako prepoznamo strupenjače:  

• Naše strupenjače imajo navadno do 80 cm dolgo čokato telo s kratkim tankim repom.

• Hrbtno stran telesa jim krasi izrazit vzorec v obliki cikcakaste verige ali vzorca prečnih prog.

• Njihove oči z navpično zenico spominjajo na mačje oči. Pri nas imajo človeku nenevarne kače okroglo zenico, izjema je le mačjeoka kača, katere oči so podobne očem strupenjače.

• Pri modrasu lahko opazimo na konici gobca rožiček – njegov pomen ni znan, se pa po njem jasno loči od drugih naših vrst kač.

Pri laškemu gadu je hrbtni vzorec sestavljen iz izmenjajočih se prečnih prog. Rob gobca je zavihan navzgor, zaradi česar je dobil drugo ime rilčasti gad. (Foto: G. Planinc)

Kače ugriznejo, ne pičijo

Še ena pomembna lastnost naših treh strupenjač so strupniki – vsaka kača ima dva v sprednjem delu ust. Skozi ta votla zoba, ki sta povezana s strupno žlezo, kača ob ugrizu (ne piku!) vbrizga strup v svoj plen in ga s tem omrtviči. Sicer imajo v ustih tudi večje število manjših zobcev, ki pomagajo pri požiranju plena.

Najraje spravijo v želodec male sesalce, kuščarice in ptiče, zato si lahko predstavljamo, da s svojimi prehranskimi navadami pomembno prispevajo k ravnotežju v naravi.

Navadnega gada od ostalih dveh strupenjač ločimo po zaobljenem gobcu. Na hrbtni strani telesa je cikcakasta proga, ki je lahko povezana ali prekinjena (Foto: V. Cafuta)

Strup je za kačo izredno dragocen, zato ni presenetljivo, da ga v primeru obrambe pogosto ne uporabi (gre za suhi ugriz). Vseeno pa ne gre tvegati ugriza, saj lahko pri otrocih in bolnikih strup povzroči močne reakcije v telesu, ki lahko vodijo v smrt.

Obnašati se moramo torej preventivno – ne hodimo bosi, ne segajmo z roko v neznano in ne nadlegujmo živali. Kljub potencialni nevarnosti se modrasov in obeh vrst gadov lotijo večje ptice, nekatere zveri ter ježi.

Gnezda strupenjač boste zaman iskali, saj samice povržejo žive mladiče, ti pa se po prihodu na svet raztepejo po okolici. Mame torej ne skrbijo za njih. Marsikateri mladič hitro postane plen, ali pa se preprosto ne znajde in pogine.

Ugriz modrasa v usnjeno rokavico. (Foto: G. Planinc)

Ste vedeli:

• Leta 1912 je Kranjski deželni zbor razpisal kačji lov. Prejeli so preko 14.500 glav modrasa. Tovrstni poboji v današnjem času niso sprejemljivi. V Sloveniji so vse vrste kač, torej tudi strupenjače, zavarovane.

• Samci med seboj tekmujejo za samice v bojnih plesih. Samca poskušata nadvladati drug drugega s povzpenjanjem ob telesu tekmeca in odrivanjem.

Če se srečate s kačo, to sporočite na Kačofon, kjer vam lahko pomagajo tudi v primeru, da se kača zateče v vaše stanovanje.