Društvo za proučevanje ptic Slovenije se že več kot trideset let trudi zavarovati naše ptice in njihovo naravno okolje. O tem, kako stabilne so populacije različnih vrst ptic in kako jih lahko zaščitimo, smo se pogovarjali z Barbaro Vidmar, urednico portala ptice.si.

Na kakšne načine se pri Društvu za proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ukvarjate s pticami?

DOPPS deluje od leta 1979, načine našega dela s pticami pa lahko razberete iz našega poslanstva: namen delovanja društva je varovanje ptic in njihovih habitatov z raziskavami, naravovarstvenimi aktivnostmi, popularizacijo ornitologije, izdajateljsko in izobraževalno dejavnostjo ter sodelovanjem z drugimi nevladnimi in vladnimi organizacijami.

To soboto DOPPS ob evropskem dnevu opazovanja ptic organizira več ornitoloških sprehodov. Foto: DOPPS

Kako ornitologi v DOPPSu spremljate populacije ptic?

Populacije ptic spremljamo s popisi na izbranih površinah; glede na vrsto je to lahko popis ptic na določeni točki, popis na določenem transektu ali popis na določeni ploskvi. Ptice lahko štejemo v gnezditvenem obdobju, med selitvijo ali na prezimovanju - pri zimskem štetju vodnih ptic na primer popišemo vse vodne ptice na vodnih površinah. Popisujemo lahko tudi samo določeno vrsto ptice ali pa vse ptice na določeni površini.

V Društvu izvajate tudi monitoring selitvenih poti ujed. Kako ta poteka? Kaj ste z njim ugotovili?

V ustreznem času, ko se ve, da potekajo selitve, popisovalci spremljajo selitev ujed na vnaprej izbranih točkah, ki omogočajo dober pregled nad območjem popisa. Pri nas smo monitoring izvajali maja in v drugi polovici avgusta. Načeloma spremljamo selitev ujed nepretrgoma vsak dan med 9. in 17. uro. Ponavadi popis izvajata dva popisovalca, ki zapisujeta vrste ujed, njihovo število, če je to mogoče pa tudi spol in starost ter smer selitve.

Foto: USFWS

S popisom smo odkrili prvo slovensko ozko grlo za seleče se ujede, Breginjski Stol. Ozko grlo je geografska zožitev, skozi katero se seli vsaj 3000 ujed.

Ali opažate, da se populacije ptic v zadnjih letih kaj spreminjajo? Se število katere vrste povečuje oziroma upada?

Populacija nekaterih vrst ptic upada. To so predvsem specializirane vrste ptice, ki potrebujejo posebne habitate za gnezditev – na primer mokrišča, mokrotne travnike, zrele gozdove z odmrlimi drevesi in podobno. Populacija drugih, ki niso zahtevne glede svojega habitata, pa so stabilne oziroma ponekod v porastu. Ta ko se na primer območje gnezdenja bele štorklje širi.

Kaj pri nas najbolj ogroža ptice?

Izguba in degradacija habitatov zaradi intenzivnega kmetijstva, gozdarstva, izsuševanja, urbanizacije in tako dalje. Torej, predvsem človek.

Odlična lokacija za opazovanje ptičev je tudi Iški morost, kjer je DOPPS postavil Koščevo učno pot. Foto: DOPPS

Ali je pri nas dovolj zaščitenih območij, ki so ključnega pomena za preživetje ptic?

Večinoma je dovolj formalno zaščitenih območij, torej le na papirju, v praksi pa jih ni dovolj. V zadnjem letu je bilo identificiranih tudi nekaj novih območij, ki so pomembna za preživetje ptic, ki bi jih bilo potrebno zavarovati.

Bi rekli, da Slovenci dovolj dobro poznamo naše ptice?

Ptice poznajo predvsem starejši ljudje, ki so imeli v življenju stik z naravo. Mlajša generacija pa ptic ne pozna dovolj.

Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi opazovati ptice? Se lahko s tem ukvarja vsak?

Ptice lahko opazuje prav vsak, če ne drugače v okolici svojega doma. DOPPS vsako leto pozimi izvaja akcijo Ptice okoli nas, v kateri pol ure opazujemo ptice, ki se v tem času približajo našemu domu. Pri prepoznavanju ptic, ki jih preučujemo so nam lahko v pomoč priročniki o pticah. Teh je zadnja leta tudi v Sloveniji dovolj in so dostopni ljudem tudi v knjižnicah.

Foto: USFWS

Če kdo želi opazovati ptice, se naučiti, kako jih prepoznavamo in izvedeti kaj novega o svetu ptic, pa se lahko pridruži tudi ornitologom na naših rednih izletih in predavanjih. Za začetnike je predvsem zanimiv vsakomesečni nedeljski sprehod po parku Tivoli, na katerem spremljamo, kaj se dogaja s pticami v posameznih letnih časih, z lahkoto pa se jim v zimskem času tudi približamo. Prvi tovrstni izlet bomo organizirali že prvo nedeljo v oktobru.