Glasba za ljubljenčke
Veliko lastnikov živali svojim žvercam pusti prižgan radio, ko so same doma. A človeška glasba živalim ni najbolj všeč, zato so znanstveniki razvili posebno glasbo za živali, ki upošteva njihove biološke značilnosti.
Kljub splošnemu prepričanju, da je uživanje v glasbi značilno le za ljudi, nove raziskave kažejo, da glasbi rade prisluhnejo tudi živali.
Charles Snowdon, živalski psiholog iz Univerze v Wisconsinu je odkril, da živali najbolj uživajo v glasbi, ki je prilagojena njihovi vrsti – gre za melodije, v katerih sta višine tonov in tempo prilagojena njihovim biološkim sposobnostim zaznavanja zvoka.
Tako je ljudem všeč glasba v obsegu naših lastnih vokalnih sposobnosti, v kateri se pojavljajo toni, ki jih razumemo in tempo, podoben našemu utripu srca.
Če je intonacija previsoka ali prenizka, se nam glasba zdi neprijetna in nerazumljiva, če je tempo prehiter ali prepočasen pa glasba lahko za ljudi postane popolnoma nerazpoznavna.
In ravno takšna se živalim zdi človeška glasba, saj različne vrste zaznavajo druge frekvence zvoka kot ljudje, poleg tega pa je njihov srčni utrip drugačen od utripa srca ljudi.
Prvi so svojo glasbo dobile opice tamarinke
S temi dejstvi v mislih je Snowdon skupaj s čelistom in skladateljem Davidom Teiejem spisal glasbo, ki je namenjena prav živalim. Leta 2009 sta tako nastali dve pesmi za tamarinke - opice, ki se oglašajo tri oktave višje kot mi, njihovo srce pa bije dvakrat hitreje kot srce ljudi.
Glasba za tamarinke se ljudem zdi kričeča in neprijetna, vendar so opice v njej izredno uživale. Ena od pesmi je nastala na podlagi razburjenega oglašanja opic, ob njenem hitrem tempu pa so tamarini postali aktivni. Druga, “tamarinska balada”, je imela počasnejši tempo in je vključevala veselo oglašanje opic – ob njej so se tamarini pomirili in postali nenavadno družabni.
Glasba za mačke je že naprodaj
Po uspehu prve študije sta svoje raziskave nadaljevala s skladanjem glasbe za mačke. “Glasbo smo mačkam prilagodili tako, da smo jo postavili v frekvenco njihovega oglašanja in v tempo utripa srca mačk, ko počivajo, ki je hitrejši od našega utripa srca,” je za Discovery News pojasnil Snowdon.
Izkazalo se je, da mačke v tej glasbi uživajo veliko bolj kot v človeški glasbi, zato sta Teie in Snowdon pričela “največje mačje uspešnice” prodajati lastnikom mačk - vzorčnim posnetkom lahko prisluhnete na spletni strani Music for Cats.
Drugi skladatelji mačje glasbe prisegajo na uporabo frekvenc, ki naj bi vzpodbujale možganske theta valove:
Ugotoviti, kakšna glasba bi bila najbolj všeč psom pa je nekoliko trši oreh, predvsem zato ker imajo različne pasme različne vokalne obsege in srčne utripe.
Psi večjih pasem, kot so labradorci in mastifi, se oglašajo v podobnem vokalnem razponu kot odrasli moški, zato je verjetno, da zaznavajo človeško glasbo. “Sklepamo lahko, da se večji psi na človeško glasbo odzivajo bolj kot psi manjših pasem, kot so čivave,” je še pojasnil Snowdon.
Z raziskovanjem odziva psov na človeško glasbo se je ukvarjala Deborah Wells, psihologinja iz univerze v Belfastu in ugotovila, da psi razpoznavajo različne glasbene žanre.
“Naše raziskave so pokazale, da različna glasba različno vpliva na vedenje psov. Tako so bili ob poslušanju klasične glasbe psi bolj sproščeni, ob poslušanju heavy metal glasbe pa so bili bolj razdraženi,” je pojasnila Wellsova.
Živali nimajo relativnega posluha
Glede na to, da je povpraševanje po živalski glasbi vse večje, lahko v prihodnosti pričakujemo tudi razcvet tega področja, vendar pa živali v glasbi žal nikoli ne bodo mogle uživati tako kot ljudje.
Profesor Snowdon je namreč ugotovil, da živalim manjka pomembna sposobnost pri zaznavanju glasbe – relativni posluh. “Ljudje prepoznamo, da gre za isto melodijo, ne glede na to, ali je odigrana v F duru ali A molu, medtem ko živali te sposobnosti nimajo. Naučijo se lahko prepoznati zaporedja not, če isto zaporedje odigramo v drugačnem tonovskem načinu pa več ne prepoznajo odnosov med posameznimi toni.”