Po štirih mesecih je Deklaracija o upravljanju s pasjo populacijo v Evropski uniji prejela podporo večine evropskih poslancev. S tem so ti uradno priznali vse večji problem naraščanja neželenih živali v Evropi in Evropsko komisijo pozvali k pripravi strategije za rešitev teh težav.

V Atenah so prostoživeči psi sterilizirani ali kastrirani in označeni, vsak pa ima tudi svojega uradnega sponzorja. Foto: Tilemahos Efthimiadis / Flickr CC Pobudniki deklaracije v Evropskem parlamentu so bili romunski poslanki Daciana Sârbu in Adina Valean, nemška poslanka Elisabeth Jeggle, španski poslanec Raül Romeva i Rueda in poljski evropski poslanec Janusz Wojciechowski.

Deklaracija, ki je dobila podporo 401 evropskega poslanca, omogoča Evropskemu parlamentu, da od Evropske komisije zahteva oceno stanja pasje populacije v Evropi, ter ji nalaga, da preuči položaj družnih živali znotraj nove strategije o zaščiti živali in okrepi zakonodajo o zdravstvenem varstvu živali.

“S sprejetjem deklaracije smo dosegli velik korak k vzpodbujanju odgovornega lastništva živali v Evropi,” je pojasnila Marlene Wartenberg, predstavnica organizacije Vier Pfoten v Bruslju. “Veseli smo, da smo po le štirih mesecih uspeli dobiti zadostno podporo, kar nam je uspelo skupaj z organizacijama Eurogroup fot Animals in IFAW.”

„Strokovnjaki ocenjujejo, da v Evropi živi približno 120 milijonov zapuščenih živali. Število neželenih psov lahko nadzorujemo le s pomočjo obsežne strategije za upravljanje s pasjo populacijo in promocijo odgovornega lastništva psov,“ so ob sprejetju deklaracije zapisali na spletni strani organizacije Vier Pfoten.

Nenadzorovano razmnoževanje psov in pomanjkanje skupnih standardov za upravljanje s populacijo psov v EU predstavlja grožnjo zdravje in varnosti ljudi s tem, ko se s psov na druge živali in ljudi širijo bolezni, hkrati pa to vodi tudi k velikemu trpljenju živali. Deklaracija poziva Evropsko komisijo k temu, da zagotovi, da države članice spoštujejo 13. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem je zapisano, da so živali čutna bitja.

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki nima populacije prostoživečih psov. Na fotografiji je romunski trop divjih psov. Foto: cod_gabriel / Flickr CC

Prvi korak k rešitvi težav s populacijo zapuščenih živali je identifikacija in registracija vseh psov in mačk v prihodnosti. „Odgovorno lastništvo živali bo pripomoglo k upravljanju s pasjo populacijo, s čimer se bodo lahko oblasti izognile krutim množičnim pobojem prostoživečih psov pa tudi nelegalne trgovine s pasjimi mladiči,“ so še dodali pri organizaciji Vier Pfoten.