DOPPS predstavil Karto občutljivih območij za ptice
Društvo za proučevanje ptic Slovenije ugotavlja, da na več kot 70% ozemlja Slovenije umeščanje vetrnih elektrarn ni konfliktno z vidika varstva ptic.
Vetrne elektrarne so v svetovnem merilu najhitreje rastoči način izkoriščanja obnovljivih virov, vendar pa lahko ob nepremišljenem umeščanju vetrnic v prostor povzročijo veliko škode za redke in ogrožene vrste ptic, zato je pri tem nujen strateški pristop.
DOPPS je v ta namen pripravil Karto občutljivih območij za ptice, ki bo lahko služila prostorskim načrtovalcem in potencialnim investitorjem, da se bodo pri načrtovanju vetrnih elektrarn znali izogniti najobčutljivejšim območjem za ptice. „Na ta način bo umeščanje hitrejše in brez nepotrebnih konfliktov,“ so prepričani avtorji študije.
Foto: Andrea Kratzenberg
Kaj se zgodi, če se projektov izgradnje vetrnih elektrarn investitorji lotijo brez primernih študij, se je pokazalo v primeru Volovje rebri, kjer se je izkazalo, da je izbrano območje z vidika varstva okolja neprimerno za izgradnjo vetrnih elektrarn.
„Škoda, da ni obstajala leta 2003, ko je Elektro Primorska iskala lokacijo za svojo vetrno elektrarno. S tem bi privarčevali veliko slabe volje, jeze in energije, ki bi jo lahko usmerili v projekte na območjih, kjer so z vidika varstva narave sprejemljivi in seveda posledično tudi izvedljivi,“ pravi dr. Gregor Kovačič, koordinator Koalicije za Volovjo reber.
Pri zbiranju in analiziranju podatkov se je izkazalo, da je v Sloveniji več kot 70 odstotkov ozemlja, ki ne sodi v nobeno od kategorij občutljivosti za ptice; močno občutljivih območij je 15,1 odstotkov, zmerno občutljivih pa še nadaljnjih 14,7 odstotkov.
„Investitorje bo najbolj zanimalo, ali so med območji nizke občutljivosti tudi taka z ugodnimi vetrovi. Napravili smo primerjavo s 14 potencialnimi območji za vetrne elektrarne, ki so predlagana v osnutku novega Nacionalnega energetskega programa. Le 7,1 odstotkov teh območij sodi med močno občutljiva za ptice, na več kot 18.000 hektarov teh območij pa konfliktov z interesi varstva ptic ni pričakovati,“ je pojasnil soavtor študije Tomaž Jančar.
Foto: Danish wind industry association
„Veter je brezplačen vir energije, ki ga je v Sloveniji veliko in ga še nismo začeli izkoriščati. Namesto, da se vztraja na lokacijah, ki so sporne za varovanje narave, je čas, da se usmerimo v projekte, ki so nesporni in dokažemo, da v Sloveniji zmoremo uresničevati projekte s širšim družbenim soglasjem,“ je karto komentiral Dejan Savić, zastopnik za energetsko politiko Greenpeace v Sloveniji, ki je prepričan, da bo ta končno zavrgla mit, da so okoljevarstveniki in naravovarstveniki proti vetrni energiji.
