Frehley je pred leti izgubil dom, a je na srečo kmalu dobil neobičajno pasjo službo: s svojim smrčkom išče ogrožene živalske vrste in tako pomaga k njihovem ohranjanju.

Frehley je svojo priložnost za novo življenje dobil v programu „Conservation Canines“ (CC), ki v okviru Centra za konzervacijsko biologijo Univerze v Washingtonu usposablja pse za iskanje sledi in iztrebkov ogroženih živalskih vrst. „Iztrebki lahko raziskovalcem nudijo ogromno podatkov o genetiki, fiziologiji in prehrani živali, vse to pa lahko povežejo s spremembami v okolju,“ pojasnjujejo v Centru, kjer so izpopolnili tudi analizo najdenih vzorcev.

Bivši zavetiščar Frehley s svojim smrčkom pomaga ogroženim živalim. Foto: Center for Conservation Biology

Vsi njihovi psi so izurjeni za iskanje sledi in iztrebkov različnih živalskih vrst, od majhnih dvoživk do velikih mačk, ogroženih sov in celo kitov. Frehley tako trenutno v gorovju Jemez v Novi Mehiki išče ogroženo vrsto močerada. „Psi so naučeni, da se, ko najdejo močerada, usedejo,“ pojasnjuje Heath Smith, vodja usposabljanja psov. „Vodniku pes na ukaz 'pokaži mi' s smrčkom nakaže, kje je vonj močerada najmočnejši.“

Brez Frehleyjeve pomoči bi raziskovalci težko našli izmuzljive močerade. Foto: Center for Conservation Biology

V njihovem programu sodelujejo izključno psi iz zavetišč, ki tako dobijo priložnost, da tudi sami pomagajo drugim živalim. Službo pri CC jim zagotovi ravno vedenje, zaradi katerega navadno pristanejo v zavetišču - za odkrivanje sledi so namreč idealni psi, ki so močno fokusirani na eno stvar in imajo veliko željo po igri, žal pa takšni psi zaradi svojega obsesivnega vedenja in energičnosti niso primerni za hišne ljubljenčke.

Frehley in njegov vodnik Bud Marks med zasluženim počitkom. Brez Frehleyjeve pomoči bi raziskovalci težko našli izmuzljive močerade. Foto: Center for Conservation Biology

„Zaradi svoje usmerjenosti na en cilj so popolni za delo pri nas. Z veseljem delajo ves dan: s smrčkom prečesavajo planjave, plezajo po gorah, preiskujejo skale in drevesa, iščejo celo po snegu.“ Pridni pasji delavci vse to počnejo za skromno plačilo: nagrada za njihovo delo je igra z žogico, ko uspešno najdejo sledi živali.

Medtem ko pri nas raziskovalci še ne uporabljajo pasjih pomočnikov, pa je v tujini kar nekaj organizacij, ki usposabljajo pse za takšno delo. Eno od njih smo lani predstavili v članku „Pasji smrčki ohranjajo naravo“!