Zaščitniki živali proti prisilnemu hranjenju gosi in rac
Vodilne evropske organizacije za zaščito živali so se združile v boju proti proizvodnji francoske specialitete foie gras in Evropsko unijo pozvale k prepovedi prisilnega hranjenja gosi in rac.
Zavoljo delikatese trpi na milijone gosi in rac – samo na Madžarskem jih je po ocenah organizacije Four Paws 40 milijonov.
Živali, ki v povprečju živijo le 14 dni, dvakrat na dan pitajo tako, da jim v požiralnik vtaknejo cev, skozi katero jim v želodec v nekaj sekundah zlijejo do 800 gramov hrane – kuhane koruze, mešane z maščobo.
Njihova jetra s tem postanejo zelo zamaščena in tudi do desetkrat večja od jeter običajno hranjenih živali, goskam in racam pa je v premajhnih baterijskih kletkah onemogočeno premikanje. Zaradi povečanih jeter živijo v neznosnih bolečinah, ker jim ta pritiskajo na pljuča tudi vse težje dihajo, žičnate kletke pa poškodujejo njihova stopala. Deset odstotkov živali postopka ne preživi.
![]()
Prepovedali proizvodnjo, ne pa tudi prodajo
Vodilne evropske organizacije za zaščito živali so zato pretekli teden skupaj z nekaterimi evropskimi poslanci pozvale evropski parlament, naj prepove prisilno hranjenje na celotnem območju Evropske unije. Hkrati so po tem, ko so razkrili neznosne pogoje v gosjih in račjih farmah, zaradi neizpolnjevanja predpisov o zaščiti živali vložili tudi pritožbo zoper Francijo in Madžarsko, ki sta v svetovnem merilu prva in tretja največja proizvajalka gosjih jeter.
Čeprav prisilno hranjenje z evropsko zakonodajo ni izrecno prepovedano, več predpisov določa, da se živali ne sme hraniti ali pojiti na način, ki bi povzročil nepotrebno trpljenje. „Prisilno hranjenje je očitna kršitev predpisov EU, tradicionalna proizvodnja, ki se poslužuje barbarskih metod pa v 21. stoletju več ne more biti izgovor,“ je pojasnil Gabriel Paun iz organizacije Four Paws.
![]()
Foto: Jerome S., Wikimedia Commons
Prisilno hranjenje je sicer v večini evropskih držav že prepovedano in se smatra kot mučenje živali, vendar je prodaja gosjih in račjih jeter, ki jih pridelajo s prisilnim hranjenjem, še vedno dovoljena. „22 držav članic EU se pretvarja, da razumejo krutost, kateri so podvržene te živali, da bi lahko dobili proizvod, ki velja za delikateso, vendar še naprej prodajajo ta izdelek, ki ga proizvajajo druge države EU,“ je po sestanku z nevladnimi organizacijami dejala evropska poslanka Nadja Hirsch.
Pobudniki prepovedi prisilnega hranjenja tako zahtevajo ukinitev dvojnih meril, ki veljajo v EU, ter s tem tudi konec zavajanja potrošnikov o izvoru živil, ki jih kupujejo.