Morske žverce: Glavata kareta
Glavata kareta je morska želva, ki jo lahko srečamo tudi v našem morju, zaradi izgube življenjskega prostora, onesnaženja in ribolova pa ji grozi izumrtje
Glavate karete (Caretta caretta) živijo v vseh toplejših morjih in se pogosto pojavljajo tudi v Jadranskem morju. Slovensko morje med aprilom in oktobrom obiskujejo predvsem mlade želve, medtem ko so večje karete pri nas izredno redke.
Oklep odraslih glavatih karet, ki živijo do 67 let, lahko sicer v dolžino meri do 1,4 metra, pri tem pa lahko te želve tehtajo do 250 kilogramov.
Oglejte si posnetek podvodnega srečanja z glavato kareto:
Žverce opozarjajo: Če se tudi sami kdaj srečate s prostoživečimi živalmi, jih opazujte od daleč – stik s človekom lahko namreč živalim povzroči nepotreben stres.
Težave imajo tudi zaradi počasnega razmnoževanja
Morske želve živijo v morju, na kopno odidejo le zato, da bi odložila jajca. Na Jadranu glavate karete ne gnezdijo - nam najbližje gnezdišče glavatih karet se nahaja na otoku Zakintos, ki velja za največje gnezdišče karet v Sredozemskem morju.
Znanstveniki so predvidevali, da se samice pričnejo razmnoževati v starosti od 17 do 33 let, zadnje raziskave pa kažejo, da večina karet „odraste“ šele pri 45 letih, kar pomeni, da spolno zrelost dočaka vse manj želv. Paritveno obdobje pri samicah nastopi vsaki dve do tri leta, do odraslosti pa preživi le odstotek izleženih jajc, zato je ohranitev glavatih karet precej ogrožena.
Foto: USFWS
Karete poleg slabe statistike preživetja mladičev ogrožajo še ribolov, uničevanje naravnega okolja, trki s plovili, smeti v morju in zastrupitve s težkimi kovinami.
Oglejte si animacijo, ki razloži, zakaj so morske želve neverjetna bitja:
Vsaka želva začne svoje življenje kot jajce na plaži. Od 50 do 200 jajc v gnezdu se jih približno 20 odstotkov ne izvali. Mlade želvice se na poti do morja srečajo z nevarnostmi, kot so rakovice, rakuni, peščene jame ipd, zato jih vodo doseže le 50 odstotkov. Polovica teh pogine v naslednjih mesecih, ko postanejo žrtve morskih plenilcev.
Ko želve s časom rastejo, imajo vse manj plenilcev. Čez desetletja rodno dobo doseže približno 10 odstotkov izvaljenih želv; ta statistika pa se je zaradi človeškega vpliva še poslabšala – tako danes do rodne dobe preživi le še odstotek morskih želv: „Odrasla morska želva v rodni dobi je tako poosebljenje majhne verjetnosti; je izjema, ne pravilo, je loto; je v čudež v pravem pomenu besede.“
