V toplih poletnih mesecih nas želja po ohladitvi vleče k potokom, rekam in jezerom. Ko se skozi obvodno rastlinje prebijamo do vode, lahko spotoma preplašimo kakšno kačo, ki jo urno ucvre kar v vodo!

Mladič kobranke (Foto: V. Cafuta)Bomo prebledeli, se obrnili in odsopihali domov? Ni potrebno – zelo verjetno smo imeli bližnje srečanje s človeku nenevarno kačo iz družine vodaric.

Dve vrsti naših kač sta namreč zaljubljeni v vodo – kobranka in belouška. Ta element obvladata, prav tako pa tudi tam živeči plen.

Kobranka najraje golta ribe, belouški pa bolj dišijo dvoživke. Kobrankino telo je odlično prilagojeno na podvodno ribičijo, pri tem pa je sposobna zadržati dah tudi do 15 minut.

Belouška ponavadi plava z glavo na površju. Takrat še posebej prideta do izraza svetli lisi na obeh straneh vratu. Ostalo telo je različnih barv – od rjavkaste, do zelenkaste ali sivomodrikaste, s številnimi temnejšimi madeži. Njeno vitko telo lahko zraste do zavidljivega metra in pol.

Kobranke ne dosegajo takih dolžin. Navadno najdemo do 80 centimetrske živali. Njihovo telo je prav tako vitko, rjavih ali sivih odtenkov, na telesu pa je prisoten bolj ali manj izrazit vzorec temnih izmenjajočih lis, ki na prvi pogled spominjajo na hrbtni vzorec strupenjače. Ni presenetljivo, da to vrsto ponekod imenujejo vodni gad.

Belouško in kobranko ogroža človekova dejavnost, kot je uničevanje življenjskega okolja, onesnaževanje voda ter posledično manjša številčnost plena, promet ter poboji zaradi strahu. Poboji so zakonsko prepovedani, strah pa povsem nepotreben.

Trebuh obeh naših vodaric je prekrit z izrazitim črnobelim vzorcem. Ta vzorec ju ločuje od ostalih naših vrst kač. (Foto: V. Cafuta)

Strah je odveč

Za naši vodarici velja, da ne ugrizneta, pa naj se počutita še tako ogroženi.

Je pa res, da uporabljata različne zastraševalne tehnike (glasno pihanje, širjenje glave, dvigovanje sprednjega dela telesa in hitro zaganjanje), s katerim dodobra preplašita morebitnega napadalca. Ali pa preprosto hlinita smrt in poleg tega spustita smrdljivo tekočino.

Portret belouške (Foto: V. Cafuta)

Ker se večino časa se zadržujeta v neposredni bližini vode, neredko zaideta v bližino hiš, ki so posejane na bregovih rek, potokov in jezer. V okolici hiš tudi najdeta mesta za sončenje, skrivanje in odlaganje jajc.

Prebivalci obvodnih naselij smo se vmešali v življenjski krog vodaric in postali pomemben člen v njem.

Naša naloga je, da čimprej spremenimo odnos do teh kač in dojamemo, da je sobivanje z njimi povsem mogoče.

Ste vedeli:

• Kobranka in belouška imata v ustih strupne kanalčke, skozi katere se iz posebne Divernojeve žleze izloča človeku nenevaren strup.

• Belouška poseljuje tudi območja, kjer v bližini ni vode.

  Več o naših kačah: 

• Kače Slovenije: Strupenjače

• Če vidite kačo, pokličite Kačofo n!