Kače Slovenije: Družina gožev (I.)
V bližini naših domovanj se poleg beloušk in kobrank rade zadržujejo tudi človeku nenevarne kače iz družine gožev. V današnjem prispevku bomo spoznali tri najpogostejše predstavnike – tiste, ki jih je dobro poznati, saj jih bomo prej ali slej srečali.
"V skednju sem opazil kačo, dolgo okoli metra in pol, po trebuhu rumena, zgoraj pa temna – rjava ali siva. Tudi za glavo je malo rumena. In, ne boste verjeli, pleza," se pogosto sliši iz telefonske slušalke Kačofona. Kasneje prispe po elektronski poti še fotografija, ki potrdi sum, da imamo opravka z navadnim gožem.
Ta kača živi prav po vsej Sloveniji. Odlično se počuti tako na tleh kot na drevju. Je zelo dober plezalec, zato ne smemo biti presenečeni, če ga kdaj uzremo v podstrešnih prostorih kmečkih in vrtnih objektov. V višave se rad odpravi predvsem, ko mu zakruli v želodcu.
Odrasel navadni gož. Mladiče zaradi izrazitejših rumenih lis na vsaki strani glave lahko napačno prekrstimo v belouško. Foto: V. Cafuta
Izključno na Primorskem kraljuje kača, ki nam bo švignila izpod nog, še preden si jo bomo lahko dodobra ogledali. Kiti se namreč z nazivom najhitrejše kače v Sloveniji. Črnica je njeno ime. Ponekod ji rečejo tudi črna švigavka. Njeno vitko telo zraste do metra in pol.
Odrasla črnica Foto: G. Planinc
Prekriva ga črna barva, a le pri odraslih kačah. Prav hitro se lahko zgodi, da nas zavede barvna preobleka mladičev, ki prav nič ne spominja na starševsko.
Mladič črnice. Foto: G. Planinc
Pri vrstni določitvi se lahko zmedemo tudi, ko vidimo smokuljo. Marsikdo bi dal roko v ogenj, da ima pred seboj strupenjačo. Hrbtni vzorec na prvi pogled (in še posebej med premikanjem kače) daje vtis cikcakaste verige, a natančnejša obravnava razkrije, da je le ta sestavljen iz dveh vrst temnih lis, ki mestoma tvorijo prečne proge. Podrobnejši ogled glave (proga od konice gobca prek oči na vrat, lisa na glavi v obliki črke U, okrogla zenica) ter telesa (telo vitko, rep dolg) bo nedvomno prispeval k umiritvi srčnega utripa. Ta vrsta živi skoraj po vsej državi.
Smokulja. Foto: G. Planinc
Smokulja še v enem pogledu spominja na strupenjače. Za razliko od navadnega goža in črnice ne odlaga jajc ampak koti žive mladiče. Posamezna samica smokulje skoti do 16 mladičev, medtem ko samice navadnega goža in črnice odložijo do 18 jajc v skalne razpoke, gnijoč rastlinski material ali na druga vlažna ter topla mesta.
Smokuljo pogosto zamenjajo za strupenjačo. Foto: Thomas Brown, Flickr CC
Vse tri omenjene vrste imajo na jedilniku male sesalce kot so miši in voluharji, zato smo njihove družbe pravzaprav lahko zelo veseli, ne pa da se je otepamo na različne nezakonite načine kot je pobijanje osebkov in uničevanje njihovih domovanj. Sicer rade jedo tudi kuščarice in slepce, predvsem navadni gož pa z veseljem pleni tudi manjše ptice in njihova jajca. Med pomembnejšimi plenilci so večje ptice, v urbanem okolju pa se jih lotijo tudi domače mačke.
Naše najpogostejše predstavnike gožev najdemo v podobnih življenjskih okoljih, ki nudijo dovolj skrivališč in mest za sončenje: v kamnitih predelih poraslimi z grmičevjem, na gozdnih robovih, v svetlih gozdovih, na meliščih, v kamnolomih, ob ruševinah, v kamnitih zidovih, na gozdnih robovih, ob železnicah ter v vinogradih in sadovnjakih.
Ste vedeli:
- Kot simbol zdravilstva se še danes uporablja Eskulapova palica – palica boga zdravilstva Eskulapa, okoli katere je ovita kača in sicer navadni gož.
- Smokulja, navadni gož in črnica imajo v ustih več nizov drobnih zobcev, s katerimi zadržijo plen, se ovijejo okoli njega in ga zadušijo. Zobe rade pokažejo tudi, ko se počutijo ogrožene.
Sled ugriza navadnega goža. Rano preprosto umijemo z milom ter speremo z vodo. (Foto: V. Cafuta)
