Med predstavniki slovenske kačje favne najdemo tudi vrste, ki se odlično počutijo v podnebju vzdolž vzhodne jadranske obale ter na nekaterih otokih. Očitno jim vsaj v manjši meri odgovarja tudi jugozahodni del naše države, kjer dosegajo severno mejo svoje razširjenosti. Pri nas veljajo za redke. To so progasti gož, mačjeoka in belica.

Progasti gož

Z nekaj sreče ga boste našli v dolini reke Dragonje - v zamočvirjenem svetu, v bližini apnenčastih osamelcev, na gozdnem robu ali na pobočjih nad dolino. Zapisi v literaturi pričajo, da lahko zraste tudi do 260 cm. To uvršča progastega goža med naše največje kače. Bahanje sicer ni ravno upravičeno, saj večina osebkov ne preseže metra in pol. To vrsto krasijo štiri temne vzdolžne proge, izrisane na rjavi podlagi. Odrasel progasti gož je nezamenljiv z drugimi našimi vrstami.

Njegova prehrana je zelo pestra. Dišijo mu mali sesalci do velikosti podgan ter mladih zajcev, ptiči in njihova jajca ter kuščarji.

Progasti gož, ki je ohranil še nekaj mladostne obarvanosti (Foto: G. Planinc)

Mačjeoka

Mladiči progastega goža so po obarvanosti in hrbtnem vzorcu precej podobni mačjeoki. Ta se ponaša z vitkim, manj kot meter dolgim, sivo obarvanim telesom s temnimi lisami. Če se imamo možnost zazreti v njene oči, bomo ugotovili, da je njena zenica drugačna kot pri ostalih predstavnikih naših gožev. Navpična je, kot pri strupenjačah.

Tudi strupnike ima, vendar pa so ti nameščeni globoko v ustih in zato ugriz za človeka ni nevaren. Strup ji koristi za omrtvičenje ter prebavo plena. Iz svojega skrivališča se prikaže predvsem v nočnem času, zato jo lahko hitro spregledamo. V Sloveniji je bila opažena le trikrat. Najbolj ji teknejo gekoni in kuščarice. Slednje poje kar med spanjem.

Mačjeoka med nočnim sprehodom (Foto: V. Cafuta)

Belica

Prav tako skrivnostna kot mačjeoka, morda še za odtenek bolj, pa je belica. O pojavljanju v državi priča le en samcat zanesljiv podatek ter nekaj nezanesljivih videnj. Pri določitvi velja biti previden, saj so si mladiči in ponekod tudi odrasli osebki belice in črnice zelo podobni.

Mladič belice (Foto: V. Cafuta)

Odrasla belica zraste do enega metra. Njeno sivkasto, rjavkasto ali zelenkasto telo je prekrito z večjim številom drobnih temnih in svetlih peg. Je precej okretna kača, saj dobro pleza po grmovju. Tam in tudi na tleh si najde hrano v obliki drugih plazilcev in njihovih jajc, malih glodalcev ter ptic in njihovih jajc. Ponekod jim teknejo tudi večje žuželke, predvsem kobilice. Najraje se zadržuje v toplih, kamnitih in delno poraslih življenjskih prostorih.

Odrasla belica (Foto: G. Planinc)

Ste vedeli:

• Progasti gož poleg Balkanskega poseljuje tudi Apeninski polotok. V italijanskem kraju Cocullo vsako leto priredijo procesijo v čast Svetega Dominika. Na procesiji na kip zavetnika obesijo žive kače, še najrajši progaste gože, saj veljajo za zelo miroljubne kače.

• Samica progastega goža lahko izleže do 18 jajc, medtem ko jih mačjeoka in belica odložita največ 8 oziroma 10.

Več o naših kačah:

• Kače Slovenije: Družina gožev (I.)

• Kače Slovenije: Vodarice

• Kače Slovenije: Strupenjače

• Če vidite kačo, pokličite Kačofon!