V toplem vremenu so kače v naravi najbolj aktivne, zato je verjetnost, da jih srečamo precej večja kot ostale mesece, zato smo predstavinico Kačofona povprašali, kaj storiti, če naletimo na kačo.

Kljub temu, da so pri nas vse vrste kač zavarovane, jih veliko ljudi zaradi strahu ali nevednosti še vedno pobija. O tem in o projektu, s katerim želijo spremeniti odnos Slovencev do kač smo se pogovarjali z Vesno Cafuta iz projekta Kačofon.

Kako dolgo že deluje Kačofon?

Kačofon deluje v okviru Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev od leta 2007, ko je tudi dobil svoj logotip – kačo ovito okoli telefonske slušalke. Njegovo delovanje omogočajo različni sofinancerji. V letu 2012 ga finančno podpira Študentska organizacija Slovenije.

Koliko živalim ste v tem času pomagali?

Na intervencijah, torej ob obisku na terenu, smo neposredno pomagali 130 osebkom kač. Ocenjujemo, da smo z natančnimi napotki prek telefonskega svetovanja pomagali vsaj še dodatnim 150 živalim. Trdno verjamemo, da smo posredno z ozaveščanjem državljanov (prek 800 klicateljev) rešili še precej več kačjih življenj.

Kako poteka vaše delo, kaj je naloga kačofona?

Glavni namen Kačofona je prispevati k izboljšanju odnosa Slovencev do prosto živečih vrst kač. Na telefonski liniji Kačofona 040/322-449, ki je večinoma dosegljiva 24 ur na dan, nudimo informacije o domorodnih vrstah kač (npr. o njihovem pomenu v naravi, o ogroženosti ter zavarovanju, o načinu življenja, o določevalnih znakih) ter svetujemo, kako postopati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v hišo.

V nujnih primerih izvajamo tudi obiske na domovih (intervencije), ki so se izkazali za še posebno uspešne pri odpravljanju predsodkov o kačah, saj klicateljem kačo pobližje predstavimo. Prek Kačofona tudi zbiramo podatke o razširjenosti vrst kač v Sloveniji, ki bodo uporabljeni v nastajajočem Atlasu plazilcev Slovenije.

Delo pri Kačofonu je povsem prostovoljno. Opravljamo ga diplomirani biologi in študenti biologije ter drugi člani društva. Entuziasti, ki nam ni vseeno za naše prosto živeče kače.

Iris Čelofiga Petrovič je dobesedno premetala celotno skladovnico drv, da je našla in ujela navadnega goža. Klicateljica je bila izredno vesela pomoči pri odstranitvi kače. Žival je bila izpuščena stran od naselja, v primeren življenski prostor. (Foto: Niko Čelofiga)

V katerih primerih vas ljudje najpogosteje kličejo?

Največkrat kličejo zaradi kač, ki se zadržujejo v neposredni bližini bivališč. Zanima jih, za katero vrsto gre in kaj storiti. Pogosto se bojijo za življenje svojih otrok, ki se razposajeno igrajo v okolici hiš. Velikokrat prosijo za preselitev kač.

Kdaj prejmete največ klicev?

Glavnino klicev prejmemo od maja do vključno septembra, kar soupada z največjo aktivnostjo kač v naravi.

Mladiček kobranke – tako majhen, pa je povročil tako velik strah. Po strokovni predstavitvi živali in po prvih dotikih je strah zbledel. (Foto: V. Cafuta)S katerimi vrstami kač se najpogosteje srečujete?

Na intervencijah prednjačijo nestrupene vrste kač, kot so smokulja, kobranka, belouška in navadni gož. Tudi na podlagi fotografij kač, ki nam jih klicatelji pošljejo prek mobilnega telefona ali elektronske pošte, ugotavljamo, da imajo ljudje večinoma opravka s prej navedenimi nestrupenimi vrstami. Strupenjače so prisotne le v 5 odstotkov primerov.

Kličejo nas tudi zaradi slepcev, ki po svoji obliki telesa močno spominjajo na kače. Potrebno je omeniti, da v približno 40 odstotkov primerov ni mogoče ugotoviti, za katero vrsto kače gre (ni fotografije živali oziroma je bila žival opažena dalj časa nazaj).

Bi rekli, da se ljudje pogosto bojijo kač? Kako dobro poznajo posamezne vrste?

V Sloveniji je javno mnenje kačam precej nenaklonjeno. Državljani imajo zaradi nepoznavanja kač mnogo neutemeljenih predsodkov. To se med drugim kaže tudi v uničevanju življenjskih prostorov in ubijanju osebkov, kar pa je v nasprotju z veljavno zakonodajo.

Večina klicateljev ima strah pred kačami. Pogosto ob klicu povedo, da imajo ob hiši gada/modrasa in da prosijo za pomoč. Le v redkih primerih se izkaže, da gre za strupenjačo, sicer so za paniko krive človeku nenevarne kače.

Z veseljem opažamo, da se med klicatelji pogosteje pojavljajo ljudje s pozitivnim odnosom do kač. Njihovo poznavanje vrst je boljše. Velikokrat nas pokličejo izključno z namenom, da nam posredujejo podatek o najdbi kače. Vsakega podatka smo izredno veseli.

Kaj naj ljudje naredijo, če srečajo kačo?

Odvisno od situacije. Če imajo kačo možnost opazovati v naravi, naj izkoristijo trenutek in naj žival opazujejo ter jo po možnosti z varne razdalje fotografirajo, lahko tudi z mobilnim telefonom. Če kači prekrižajo pot, naj se umaknejo za korak ali dva in ji pustijo prostor za pobeg. Če nas kača preseneti v hiši, ji preprečimo gibanje po prostoru in pokličemo Kačofon.

Ena najpogostejših kač pri nas je smokulja. Foto: Thomas Brown, Flickr CC.

Kaj svetujete v primeru ugriza? So naše kače lahko življenjsko nevarne ljudem ali domačim ljubljenčkom?

Ugriz človeku nenevarne kače je nedolžen. Zadostuje spiranje ranice z milom in vodo. Ugriz naših strupenjač bi lahko bil življenjsko nevaren za bolnika, majhnega otroka pa tudi za domače ljubljenčke.

Tam, kjer vemo, da živijo strupenjače, se velja obnašati preventivno. Pse dajmo na povodce, otroke imejmo stalno na očeh, obujmo se v zaprta obuvala in nosimo dolge hlače. Načeloma nas kače zaznajo in se predčasno umaknejo v skrivališča. Če pride do ugriza, se je potrebno umiriti in poklicati zdravniško pomoč, domačo žival pa peljemo k veterinarju. Ran ne prevezujemo, ne izsesavamo strupa, ne zarezujemo v kožo.

V Sloveniji smrtnih primerov zaradi ugriza strupenjač pri ljudeh ne beležimo že več kot 65 let. Na Kačofon smo do sedaj prejeli informacije dveh lastnikov psov, da sta njuna ljubljenčka poginila zaradi ugriza strupenjače, ki se je zgodil v gorah.

Na območjih, kjer živijo strupenjače, bodite previdni. Foto: Mircea Nita, Flickr CC

Imate kakšen nasvet za čim boljše sobivanje s kačami?

Ljudje se pogosto bojimo tistega, česar ne poznamo. Najbolj koristen nasvet bi torej bil: čimbolj se poučite o vrstah kač, ki živijo v okolici vaših domov in jih poskušajte razumeti. Pri tem smo vam na voljo sodelavci Kačofona!

Več o kačah, ki jih lahko srečate v Sloveniji:

• Kače Slovenije: Vodarice

• Kače Slovenije: Družina gožev (I.)

• Kače Slovenije: Družina gožev (II.)

• Kače Slovenije: Strupenjače